baron CodelliRazvoj motornega prometa je ob vseh prednostih prinesel tudi nekatere slabosti, med katerimi so žal tudi žrtve. Že v prvih zapisih o slovenskem motornem prometu – ta se je začel, ko je baron Codelli Ljubljano pripeljal prvi avto – najdemo tudi poročila o prometnih nesrečah. A dokler je bilo prometa malo, ker je bilo malo motornih vozil, je bilo tudi žrtev prometnih nesreč relativno malo.

Prizadevanje avtomobilskih klubov pa je bilo že od njihovega nastanka usmerjeno v zagotavljanje varnega prometa in zmanjševanje žrtev v prometnih nesrečah. Na Slovenskem začetki združevanja avtomobilistov in motociklistov segajo v leto 1909, ko je bil ustanovljen Kranjski avomobilski klub. 

Do hitre rasti prometa je v Sloveniji prišlo po drugi svetovni vojni. Voznike je bilo treba naučiti tako tehniko vožnje kot spoštovanje prometnih pravil in prometne signalizacije, ki je bila tedaj še v povojih. Pri izobraževanju voznikov so imela pomembno vlogo avto-moto društva, združena v Avto-moto zvezo Slovenije, saj je bilo eno njihovih temeljnih poslanstev ljudem posredovati znanje o vožnji in jih usposobiti za udeležbo v prometu. Izobraževanje voznikov je bila ena ključnih nalog avto-moto društev vse do osamosvojitve Slovenije leta 1991.

V usposabljanje novih udeležencev v prometu je bila seveda vključena tudi varnost vožnje oziroma skrb za prometno varnost. Kljub temu pa so slovenske ceste zahtevale vse več žrtev. Prvi podatki o mrtvih in poškodovanih na slovenskih cestah so na voljo za leto 1954. Tega leta je kljub majhnemu obsegu prometa življenje izgubilo 92 ljudi, 705 pa je bilo poškodovanih. Že naslednje leto se je število mrtvih povzpelo na 110, število poškodovanih na 1218. Leta 1956 je bilo na slovenskih cestah število mrtvih zadnjič v 20. stoletju zapisano z dvomestno številko, a najvišjo: 99, število poškodovanih se je glede na leto poprej povečalo za 200, in sicer na 1418. 

V naslednjih letih se je število žrtev na slovenskih cestah povečevalo. Najhuje je bilo v letih od 1969 do 1979, ko so ceste vsako leto terjale več kot 500 življenj. Najbolj tragični sta bili leti 1978, ko je na cestah umrlo 729 ljudi, in 1979, ko je umrlo kar 735 ljudi. Potlej se je število žrtev – kljub nadaljnjemu povečevanju obsega prometa – začelo počasi zmanjševati. V osamosvojitvenem letu 1991 je denimo na cestah umrlo 462 ljudi. Natančni statistiki so izračunali, da so slovenske ceste v letih od vključno 1954 do vključno leta 2001 zahtevale 20.990 življenj, poškodovanih pa je bilo kar 373.843 udeležencev v prometu. 

S prometno varnostjo so se v Sloveniji ukvarjali različni organi. Leta 1971 je bil ustanovljen Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. To je bila samostojna organizacija, ki organizacijsko ni bila vezana na ministrstvo za notranje zadeve in policijo, temveč je povezovala državne organe, strokovne institucije in civilno družbo. Med članicami sveta je bila kot največja nevladna organizacija s področja prometne varnosti tudi Avto-moto zveza Slovenije.

Po osamosvojitvi Slovenije in uveljavitvi novega družbenega sistema s poudarkom na zasebni iniciativi so avto-moto društva in še zlasti njihove avtošole vse bolj izgubljale svojo vlogo pri usposabljanju voznikov, kajti pojavile so se zasebne avtošole, ki so prevzele izobraževanje. Avto-moto društva so posledično eno za drugim zapirala vrata svojih avto-šol oziroma so se te preoblikovale v zasebne družbe. Težišče delovanja avto-moto društev in še zlasti Avto-moto zveze Slovenije se je tako preselilo k prometno preventivnim aktivnostim, še zlasti k ozaveščanju o varni udeležbi v prometu. Pri tem so se izoblikovala tri temeljna področja delovanja: izobraževanje udeležencev v prometu, skrb za boljšo prometno infrastrukturo, pa tudi prometno okolje in prizadevanja za izboljšanje varnosti vozil tako na področju pasivne kot aktivne varnosti.

Avto-moto zveza Slovenije je z osamosvojitvijo Slovenije postala nacionalni avtomobilski klub – prej je bila seveda del Avto-moto zveze Jugoslavije – in je bila leta 1992 sprejeta v najpomembnejši krovni mednarodni organizaciji na tem področju, in sicer v mednarodno avtomobilistično zvezo FIA in mednarodno motociklistično zvezo FIM. Ko je Avto-moto zveza Slovenije postala enakopravna članica teh organizacij, je lahko začela pospešeno delovati na področju prometne varnosti tako s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah kot z bilateralnim ali multilateralnim sodelovanjem s partnerskimi avtomobilskimi klubi v tujini, še zlasti s tistimi, ki so bili na tem področju najbolj aktivni. Avto-moto zveza Slovenije se je predvsem na pobudo uredništva Motorevije, revije članov AMZS, vključila v številne projekte in  v njih aktivno sodelovala, s čimer je prispevala, da je bila del tovrstnega mednarodnega dogajanja in prizadevanj za manj žrtev v prometnih nesrečah tudi Slovenija.  O vsem tem je seznanjala tako svoje članstvo kot širšo javnost in s tem prispevala k večjemu zavedanju o prometni varnosti.

Seveda je Motorevija že tudi pred osamosvojitvijo Slovenije seznanjala članstvo AMZS in širšo slovensko javnost z napravami in pripomočki za izboljšanje prometne varnosti, od tako elementarnih pripomočkov, kot je varnostni pas, prek varnostnih mehov (airbagov), do protiblokirnega zavornega sistema (ABS), ob tem pa še o različnih drugih napravah in sistemih, ki so jih ponujali različni avtomobilski izdelovalci. Razvoj vseh teh naprav je bil dolgotrajen in je potekal v več stopnjah. Samo primer pri varnostnem pasu: od tritočkovnega pasu s čvrstim vpetjem je nastal pas s prilagodljivo zgornjo točko vpetja, prišlo je do izboljšav ključavnic za zapenjanje, za večjo učinkovitost so bili vgrajeni pirotehnični zategovalniki varnostnega pasu, za preprečitev prevelikih obremenitev ob trku so varnostni pasovi dobili omejevalnik zatezne sile. Zelo podobno je bilo z varnostnimi mehovi: tudi ti so doživljali evolucijo, ob prednjih varnostnih mehovih za voznika in sovoznika so se uveljavili še bočni – tako na prednjih kot na zadnjih sedežih, pa varnostne zavese. Motorevija je bila eden redkih slovenskih medijev, ki je napravam za izboljšanje prometne varnosti namenjal veliko pozornost.  Zelo podobno je bilo s protiblokirnim zavornim sistemom. Marsikdo je v začetku dvomil o njegovi učinkovitosti, dolgo je bil namenjen le večjim in dražjim avtomobilom in treba je bilo veliko prizadevanj, da se je počasi uveljavil kot del serijske opreme tudi v avtomobilih za slovenske kupce in kot zadnji korak, da je postal obvezni del opreme avtomobilov. 

Po osamosvojitvi Slovenije je AMZS še okrepil svojo vlogo pri seznanjanju in izobraževanju voznikov z vsem, kar je pripomoglo k večji prometni varnosti. Sprva je bila še zlasti v ospredju varnost otrok in mladih voznikov. Pomembno vlogo je AMZS odigral pri zavedanju širše javnosti, kako pomembna je uporaba otroških varnostnih sedežev: sprva s temeljitimi informacijami o prednostih otroških varnostnih sedežev – na prelomu tisočletja je AMZS začel sodelovati pri testih otroških sedežev, ki so skupen projekt partnerskih avtomobilskih klubov. Že pred tem se je aktivno vključil v testiranje pnevmatik, tako letnih kot zimskih, in na temelju rezultatov seznanjal voznike, kaj morajo upoštevati pri izbiri pnevmatik, rezultati testov pa so tudi jasno opredeljevali kakovostne razlike med pnevmatikami različnih izdelovalcev. Sodelovanje, ki se je začelo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, se še vedno nadaljuje in AMZS testi otroških varnostnih sedežev in pnevmatik so še vedno – in vse bolj – pomemben del dejavnosti AMZS. 

AMZS se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prek sodelovanja pri preskusnih trkih začel ukvarjati tudi s proučevanjem pasivne varnosti avtomobilov in s kompatibilnostjo različno velikih avtomobilov s temeljnim vprašanjem: ali lahko majhen avto zagotovi vsaj približno enako zaščito kot večjih in težji avto. AMZS je bil med ustanovitelji skupnega programa evropskih avtomobilskih klubov ECCP, ki se je potem pridružil konzorciju Euro NCAP. Ta je bil ustanovljen na pobudo mednarodne avtomobilistične zveze FIA, katere članica je tudi Avto-moto zveza Slovenije. Euro NCAP je z rezultati preskusnih trkov spodbudil javnost k zavedanju o pomenu pasivne varnosti. Od izdelovalcev avtomobilov je zahteval, naj zagotovijo varnejše avtomobile, uporabniki pa morajo biti prisiljeni k uporabi vgrajenih varnostnih naprav – ena takšnih naprav je opozorilnik za neuporabo varnostnega pasu. Euro NCAP se je močno zavzemal tudi za uvajanje naprav in sistemov za izboljšanje aktivne varnosti avtomobilov, pri čemer je bilo sprva v ospredju prizadevanje za serijsko vgradnjo elektronskega nadzora stabilnosti (ESC) v vse nove avtomobile, pozneje pa tudi serijska vgradnja raznih drugih sistemov, na primer za samodejno zaviranje pred oviro, za prepoznavanje pešcev in kolesarjev … AMZS je bil vseskozi glasnik Euro NCAP v Sloveniji, prek FIA pa je tvorno sodeloval pri delovanju Euro NCAP.

Ob prizadevanjih za čim večjo varnost avtomobilov je AMZS svoje delovanje na področju prometne varnosti usmeril tudi v varnost prometne infrastrukture. Z drugimi avtomobilskimi klubi je sodeloval pri preverjanju varnosti cestnih predorov, tudi slovenskih. Nekatere slabe ocene so bile spodbuda za rekonstrukcijo nekaterih slovenskih predorov in izboljšanju njihove prometne varnosti. To ocenjevanje je preraslo v ustanovitev posebnega konzorcija Euro TAP (AMZS je bil med ustanovnimi člani), ki se je ukvarjal z ocenjevanjem predorov.

Prav tako je bil AMZS med ustanovnimi člani konzorcija Euro Test, ki se je ukvarjal z ocenjevanjem zasnove prometne infrastrukture v različnih državah in njenim vplivom na prometno varnost. Na ta način je Slovenija – tako kot pri predorih – dobila mednarodno primerljivost varnosti svoje prometne infrastrukture. V okviru Euro Testa je bilo zelo odmevno ocenjevanje varnosti prehodov za pešce, delovišč na avtocestah in na mestnih cestah, avtocestnih počivališč, garažnih hiš, prometne signalizacije …

AMZS je postal tudi del konzorcija EuroRAP, ki se ukvarja z ocenjevanjem varnostne zasnove cest. S sodelovanjem AMZS v tem projektu slovenska javnost dobi verodostojne informacije o varnostni zasnovi najpomembnejših slovenskih cest. Za dolgoletno izvajanje tega projekta je Avto-moto zveza Slovenije leta 2019 prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti Prince Michael International Road Safety Award. 

Ob vsem tem je AMZS sodeloval in še vedno sodeluje z nekaterimi vodilnimi avtomobilskimi klubi v Evropi pri ocenjevanju najrazličnejših naprav in dogodkov, ki vplivajo na prometno varnost. Samo nekaj primerov tovrstnih testov: avtomobilski žarometi, strešni kovčki, prtljažniki za prevoz koles, posledice neustrezno pritrjene prtljage v avtomobilih in avtodomih, kolesarske čelade, motoristične čelade, naprave in oprema za večjo varnost motoristov … 

O ugotovitvah testov AMZS seznanja svoje člane prek Motorevije, ki je gonilna sila sodelovanja s tujimi avtomobilskimi klubi na tem področju, z objavo na spletnih straneh AMZS in prek drugih kanalov obveščanja. Na ta način je informirana tudi širša javnost, ki zna ceniti kredibilnost informacij, ki jih posreduje AMZS. A ne samo splošna javnost, temveč tudi strokovna javnost in različne državne institucije in organizacije se lahko pri svojem delu oprejo na informacije AMZS s področja prometne varnosti. Te so včasih tudi boleče. Takšna je bila na primer leta 2004, ko je AMZS s preskusnim trkom ugotovil, da je nevaren otroški varnostni sedež, ki ga je država zagotavljala staršem novorojenih otrok. Po objavi rezultatov ga je takoj umaknila iz paketa.

AMZS je izjemno dejaven tudi pri izobraževanju voznikov. Leta 2008 je Avto-moto zveza Slovenije zgradila izjemno sodoben center varne vožnje na Vranskem, pri čemer se je oprla na izkušnje iz tujine, predvsem na izkušnje avstrijskega kluba ÖAMTC, ki je na tem področju ne le med vodilnimi v Evropi, temveč v svetu. Na ta način je bil zagotovljen najvišji standard zasnove in opreme centra. Seveda se center, v skladu z razvojem na področju mobilnosti, vseskozi nadgrajuje. 

AMZS Center varne vožnje na Vranskem je namenjen širokemu spektru uporabnikov, ki želijo izboljšati svoje obvladovanje vozila (motocikla, avtomobila, avtodoma), in tudi profesionalnim voznikom, na primer voznikom avtobusov, kombijev, gasilcem, reševalcem, poslovnim uporabnikom ... Največja dodana vrednost programov je, da lahko vozniki v nadzorovanem in varnem okolju poligona preizkusijo in trenirajo, kako se pravilno odzvati oziroma kako ustrezno ukrepati v nepredvidljivih in kritičnih situacijah. Pri tem ugotovijo, da je kljub varnem okolju reševanje kritičnih situacij izredno zahteven proces, zato se zavejo zlasti pomena prilagojene hitrosti. S to izkušnjo so bolje pripravljeni za vožnjo v vsakodnevnem prometu, hkrati pa je njihova vožnja naravnana v smer, da do kritičnih situacij sploh ne bi prihajalo (prilagojena hitrost, večja varnostna razdalja). Vozniki z znanjem, pridobljenim na programu varne vožnje, tudi bolj samozavestno rešujejo nastale kritične situacije. V skoraj 13 letih delovanja je AMZS Center varne vožnje na Vranskem gostil že več kot 180.000 obiskovalcev. 

Poleg centra varne vožnje pa AMZS za izobraževanje voznikov skrbi tudi v svoji šoli vožnji z enotama v Ljubljani in Trebnjem. 

Številke o mrtvih, pa tudi o poškodovanih na slovenskih cestah so v zadnjih letih veliko nižje kot pred desetletjem ali dvema. Leta 2018 je bilo število mrtvih na slovenskih cestah spet zapisano z dvomestno številko – umrlo je 91 ljudi. Po letu 1956, torej po 62 letih, je Slovenija znova imela manj kot 100 umrlih v prometnih nesrečah, obseg prometa pa je seveda v več kot šestih desetletjih praktično neprimerljiv. Leta 2019 so slovenske ceste zahtevale 103 življenja, leta 2020 pa – ob zmanjšanem obsegu prometa – 80 življenj. To je tudi najmanj v vsem obdobju, za katerega imamo statistiko žrtev prometnih nesreč. A v AMZS bi želeli, da bi bilo žrtev še manj in da bi se prometna varnost na slovenskih cestah še naprej izboljševala. 

Kolikšen je prispevek AMZS k boljši prometni varnosti na slovenskih cestah, je seveda nemogoče izmeriti, a neizpodbitno dejstvo je, da je tudi AMZS prispeval svoj delež k temu, da naše ceste terjajo vse manjši krvni davek. In če je zaradi prispevka AMZS samo en človek manj izgubil življenje na slovenskih cestah, je AMZS izpolnil eno svojih temeljnih poslanstev: skrb za boljšo prometno varnost.