V skavtskem gibanju so se že od njegovih začetkov osnovne skupine, imenovane vodi (ang. patrol), združevali v čete, te pa v skavtsko enoto, ki jo je vodil glavni skavtski poveljnik.
Podobno je bilo tudi ob ustanovitvi ZTS. Člani, povezani v vode, so se združili v družine, te pa v rodove. Leta 1959 so se rodovi preimenovali v odrede, ob osamosvojitvi Slovenije pa ponovno prevzeli naziv rod. Hkrati so vodje enot prevzele naziv starešina, kar se uporablja še danes.
Taborniški rodovi so danes samostojne enote, taborniška društva, ki jih vodijo prostovoljci. Vsak rod ima svoje ime, znak in pečat.
Tabornikom se lahko pridružite kar v 70 različnih rodovih po Sloveniji.
Poglejte, kje deluje vam najbližji rod >
Zveza tabornikov je danes organizirana kot zveza taborniških društev, rodov.
Organizacijo ZTS vodijo voljeni prostovoljci, ki delujejo znotraj organov: skupščina, izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.
Najvišji organ ZTS je Skupščina ZTS, ki se praviloma sestaja enkrat letno, vsako tretje leto pa je skupščina volilna. Takrat se izvoli vodstvo zveze oziroma člane posameznih organov. Člani skupščine so poleg starešine še načelnik organizacije in člani izvršnega odbora, starešine in načelniki registriranih rodov in območnih organizacij ter člani nadzornega odbora in častnega razsodišča. Na skupščini odločamo o strategiji razvoja organizacije, o programu dela, finančnem in materialnem poslovanju ter ostalih aspektih delovanja. Zvezo zastopa starešina ZTS.