»Zakaj, kdor je enkrat slišal tisto žuborenje gorske vode, tisto tajinstveno šelestenje večernega gozda, pesem nočnih vetrov, smeh solnčnih žarkov, ko se ulijejo izza gora, kdor je enkrat videl nad seboj svobodno nebo, polno zvezd, in čutil toploto taboriščnega ognja, ta se bo vrnil in pripeljal bo s seboj prijatelja. Kdor se udeleži enega taborjenja, se bo vračal v tabor vsako leto.«
Črtomir Zorec, 1929
Taborjenja so vrhunec celoletnih aktivnosti že od samih začetkov taborniškega gibanja. Potekajo v poletnih mesecih, dolžina taborjenj pa se od rodu do rodu spreminja. V 70 letih delovanja ZTS se je v organizaciji in programu taborjenj sicer marsikaj spremenilo, v samem bistvu pa še vedno sledimo zelo podobnim načelom. Člani praktično preizkusijo preko leta pridobljena taborniška znanja, osvojijo nova znanja in veščine, stkejo močna prijateljstva, okusijo samostojnost, se učijo prevzemanja odgovornosti, se naučijo sobivati z naravo in ob tem ustvarjajo nepozabne spomine.
Tabornice in taborniki spijo v šotorih, naučijo se skuhati kakšno jed, s pomočjo kompasa se orientirajo v naravi, povijejo kakšno rano za vajo ali zares, postavijo pionirske objekte, ponoči skušajo nočni straži ukrasti zastavo, dežurni pomijejo vso posodo, pomagajo v kuhinji, skrbijo, da je taborni prostor urejen in še in še. Preko različnih zadolžitev se tabornice in taborniki naučimo skrbeti zase in za druge, naučimo se življenja v skupnosti in kako preživljati ter preživeti svoj čas v naravi.
Taborjenje je poleg najpomembnejšega dogodka in nekakšnega zaključka celoletnega taborniškega dela tudi eden izmed redkih dogodkov, na katerih so člani v taborniškem okolju več dni zapovrstjo. Na taborjenjih so se zato skozi čas razvile različne šege in navade, ki so med taborniki tudi najbolj prisotne in ohranjene (arhiv revije Tabor, 2009).
Taborjenje pa ni samo čas, ko so taborniki na tabornem prostoru, velik del predstavlja tudi sama priprava. Ta začne že dosti pred izvedbo. Treba je določiti prostor taborjenja, oblikovati pester in kvaliteten program, določiti funkcije članov, prijaviti tabor na pristojne inštitucije, organizirati prevoz ter še veliko drugih opravil, v kar taborniki in tabornice vsako leto vložijo veliko prostovoljnih ur in napora.