Z razvojem taborništva se je izoblikovalo veliko nenapisanih pravil in dejavnosti, ki jih imenujemo taborniške šege in navade. Te naj bi imele predvsem vzgojni pomen, saj tabornike učijo vestnosti, discipline, razvijanja stvarjalnosti in odgovornosti do drugih, hkrati pa krepijo občutek pripadnosti skupnosti. Mednje spadajo različne navade na letnih taborjenjih, navade prehajanja, programske navade in druge. Nekatere se ohranjajo že od začetkov taborniškega gibanja in jih poznajo vsi rodovi, nekatere so novejše ali značilne le za posamezen rod, kakšne pa so se s časom tudi izgubile.
Med taborniki sta zelo prepoznani navada tikanja, kar simbolno ponazarja enakovredni odnos znotraj skupnosti, pa tudi navada, da v znak odobravanja ne ploskamo, ampak mrmramo: “Mmmm…” Šega naj bi se razvila, zato da s ploskanjem ne bi motili gozdnega miru.
Med taborniki so najbolj ohranjene tiste šege in navade, ki so se razvile na letnih taborjenjih. Mednje spadajo taborni objekti, dežurstva, straže, vodovi kotički in veliko drugih.
Taborniški pozdrav: Z-D-R-A-V-O, zdravo, zdravo, zdravo!
Posebej zanimive so nočne straže, ki skrbijo za red in mir ter varujejo tabor v nočnem času. Med taborniki je priljubljena tudi nočna igra napad na tabor, ki lahko poteka med taborečimi na enem prostoru ali med dvema taboroma. Cilj igre je straži odvzeti zastavo ali kak drug predmet v taboru, za katerega se predhodno dogovori.
Taborniki vedno pustijo prostor tak, kakršen je bil ob njihovem prihodu. Večkrat izvedejo t. i. falango: vsi taboreči se postavijo v strnjeno vrsto in celoten taborni prostor očistijo morebitnih smeti.