Na ogled: od 27. januarja do 16. februarja 2020, preddverje Viteške dvorane
Avtorica razstave: dr. Monika Kokalj Kočevar
Razstava Življenje v nemških koncentracijskih taboriščih-likovno ustvarjanje v taboriščih, prikazuje taboriščni vsakdan, od prihoda deportirancev v nemško koncentracijsko taborišče, do osvoboditve in odhoda domov. Na osmih panojih je posebna pozornost posvečena ustvarjanju v taboriščih, ki je vključevalo predvsem izdelovanje različnih preprostih drobnih predmetov za vsakdanjo rabo. Taboriščniki so jih izdelali iz materialov, ki so jim bili na voljo v taborišču. Hkrati so kot vodilni motiv izpostavljene tudi redke risbe, ki so jih še med vojno skrivoma narisali zaprti slovenski likovni ustvarjalci.
Taboriščni vsakdan
Več kot 20 tisoč Slovencev je bilo med drugo svetovno vojno deportiranih v nemška koncentracijska taborišča, od katerih jih je ena tretjina v taboriščih tudi umrlo. Po prihodu v taborišče se je začelo sistematično razčlovečenje. Vsak taboriščnik je dobil taboriščno številko s pripadajočim barvnim trikotnikom, ki je označeval njegov status in oznako nacionalnosti. Slovenci so imeli povečini rdeč trikotnik političnih zapornikov s črko J – Jugoslovan. Praviloma so taboriščniki vstajali ob 5. uri. Po zajtrku so se morali postrojiti na jutranji apel. Glavni apel je bil po vrnitvi z dela. Po večernem apelu je sledila večerja. To je bila večinoma juha in kruh. Prehrana se je proti koncu vojne slabšala, količina hrane se je zmanjševala in porcija kruha, ki je pripadala posameznemu taboriščniku, se je tanjšala.