Prometni vrvež ljubljanskih ulic XX. stoletja
Na ogled: od 3. marca do 29. maja 2016
Razstava predstavlja prometno problematiko in urbanizacijo mesta v celotnem dvajsetem stoletju. Ljubljana se je v tem stoletju namreč spremenila iz mesta vozov in vpreg v urbano mestno prestolnico. Prvi avtomobil, v lasti barona Antona Codellija, se je po poročanju Slovenskega naroda v Ljubljano pripeljal leta 1898. 6. septembra 1901 je po ljubljanskih ulicah začel redno voziti tramvaj, v letih 1907/08 pa so v Ljubljani našteli zgolj nekaj več kot deset avtomobilov in 22 motornih koles. Po drugi svetovni vojni se je začel nagel vzpon avtomobilizma. Prometnemu vrvežu se je 6. oktobra 1951 pridružila 4,3 km dolga poskusna trolejbusna proga, ki je potekala od Gospodarskega razstavišča do Ježice. Mesto Ljubljana je leta 1956 dobilo tudi svoj prvi semafor, leta 1963 pa so se v središču Ljubljane pojavili parkirni prostori in kolesarnice. S splošno uveljavitvijo avtomobilov in avtobusov je promet korenito posegel v podobo prestolnice in njene bližnje okolice. Treba je bilo zgraditi novo prometno infrastrukturo in ta je povzročila širjenje mestnih ulic. Mesto se je začelo spreminjati v mesto cest in parkirišč, nemalokrat na račun rekreacijskih površin.
K ogledu in obujanju spominov vas vabi 44 fotografskih podob znanih slovenskih fotoreporterjev iz muzejskega arhiva: Boža Štajerja, Vlastje Simončiča, Marjana Cigliča, Slavka Smoleja, Marjana Pfeiferja, Dušana Gostinčarja, Edija Šelhausa, Lojzeta Jerale, Milana Pogačarja, Miloša Švabiča, Leona Jereta, Petra Lampiča, Janeza Pukšiča, Naceta Bizilja in Dragana Arriglerja.
Avtorica: Andreja Zupanec Bajželj
Oblikovanje: Mojca Turk
Stiki z javnostmi: Irena Ribič, Peter Bezek
Obdelava fotografij: Sarah Poženel, Sašo Kovačič
Lektoriranje: Irena Destovnik
Prevod: Martin Cregeen
Razstava je nastala v sodelovanju z Ljubljanskim gradom.