Grafike 1920
Na ogled: od 24. marca do 6. maja 2018, preddverje Viteške dvorane
“Podob vojne nisem slikal zato, da bi preprečil nove vojne. Tako domišljav pač nisem. Slikal sem jih, da bi izgnal duhove vojnih doživetij.” Otto Dix
Na začetku prve svetovne vojne so bile razmere v srednji Evropi politično zelo razgrete zaradi intenzivne nacionalno-domoljubne propagande. Nekateri so zato začetek bojev občutili kot neke vrste odrešitev. Kljub temu je navdušenje s katerim so se mladi možje takrat podali v vojno, danes nepredstavljivo. „Izlet v Pariz“ je pisalo na marsikaterem od vagonov, ki je vojake iz Berlina peljal na fronto.
Tudi mladi slikar in risar Otto Dix (1891–1969) se je prostovoljno javil v vojsko. Na začetku je svoje doživljanje fronte opisal kot fascinantno igro. Domov je pisal „Vojna je sicer ogabna stvar, a kljub temu predstavlja nekaj silovitega.“ Tega nikakor ni želel zamuditi. Vendar pa se je njegovo navdušenje kmalu poleglo. Vojno je preživel nepoškodovan, a so mladega veterana od takrat naprej tlačile more. Zdravil jih je na svoj način in doživete podobe grozot z bojišč prenesel na papir. Tako je nastal grafični cikel Vojna iz 1924 (51 listov). V tehniki jedkanice je Otto Dix svoje travmatične izkušnje iskreno, neposredno in neprizanesljivo odtisnil na papir. Nastala je umetnina, ki je lahko po ekspresivnosti, pripovedni moči in tehnični dovršenosti primerljiva z grafično serijo Francisca Goye Los desastres de la Guerra (1810–1820). Predstavljen je izbor iz vojnega grafičnega cikla. Dodanih pa je nekaj grafik z družbeno kritično vsebino, nastalih med leti 1920–1924. Otto Dix je skupaj z Georgom Grozsom eden vodilnih umetnikov t. i. nove stvarnosti (Neue Sachlichkeit). Smer je zaznamovala likovno ustvarjalnost Weimerske republike in pustila pomemben pečat v evropskih umetnostnih tokovih do druge svetovne vojne. Dix je bil znan po ostrem in neizprosnem vizualnem komentiranju družbene stvarnosti in bede malega človeka v povojni Nemčiji. Z nastopom nacizma je izgubil profesuro na dresdenski akademiji in prepovedano mu je bilo razstavljati. Njegova dela so bila uvrščena na razstavo Izrojena umetnost ter pozneje zaplenjena in umaknjena iz javnih zbirk. Po drugi svetovni vojni je zopet veliko ustvarjal in razstavljal.
