Slovenija je v leto 2021 vstopila kot nosilka Evropske gastronomske regije. Naziv ji je podelil Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem (IGCAT).
V Sloveniji kultura nabiranja divje hrane in oskrbe s svežimi sestavinami iz bližnjih kotičkov ni modni trend, temveč del tradicije in pomemben del usmerjenosti v trajnostni razvoj. Okusi ob morju niso enaki kot pod alpskimi vrhovi. Panonska nižina ponuja druge okuse kot Kras. Prav stičišče evropskega alpskega, mediteranskega, kraškega in panonskega prostora je botrovalo k oblikovanju edinstvene gastronomske podobe dežele. Kar ponuja narava, se v kuhinji spremeni v različne okuse. V Sloveniji jih predstavlja 24 samostojnih gastronomskih regij, ki poznajo več kot 170 razpoznavnih in značilnih jedi.
Mozaik promocijskih aktivnosti v letu Slovenije kot Evropske gastronomske regije dopolnjuje tematska fotografska razstava »Ljubezen gre skozi želodec«.
Bogata muzejska fotografska zapuščina celotnega 20. stoletja, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, ohranja številne kulinarične podobe Slovenije. Reportažne fotografije prikazujejo slovensko gastronomijo – od povsem vsakdanjih trenutkov pridelave in uživanja hrane do številnih prireditev, povezanih z jedmi in vini. Že od pomladi sledimo tradiciji slanikove pojedine in velikonočni peki potice, kulinarično bogati jeseni pa sledi zima, obogatena z najrazličnejšimi vrstami kolin in izdelavo mesnih izdelkov, pomembnim družbenim ritualom slovenskega človeka. Avtorjem reportažnih fotografij: Svetozarju Busiću, Marjanu Cigliču, Zlatku Deniši, Leonu Jeretu, Egonu Kašetu, Mišku Kranjcu, Jožetu Mallyu, Rudiju Paškulinu, Ediju Šelhausu in Vlastji Simončiču in Božu Štajerju se z gastronomskimi fotografijami pridružuje večkrat nagrajeni kulinarični fotograf Janez Pukšič.
Cilj razstave je prikazati že omenjeno edinstvenost slovenske gastronomije, ki bo prav ob ponovnem zagonu restavracij eden ključnih produktov, s pomočjo katerih bo po koncu pandemije okreval domači turizem. Potrebno bo intenzivno spodbujanje lokalne samooskrbe, mreže kratkih dobavnih verig, lokalnih gastronomskih znamk in zelene trajnostne kuhinje.
Razstavo je omogočilo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z javnim zavodom Ljubljanski grad.
