Na ogled: od 20. septembra do 18. oktobra 2017
Sto let je minilo od skupne avstro-ogrsko-nemške ofenzive, imenovane Zvestoba v orožju, ki je z uspešnim prebojem fronte na območju med Bovcem, Kobaridom in Tolminom konec oktobra premaknila fronto z reke Soče na reko Piavo. Po več kot dveh letih vojne, množici mrtvih in velikem materialnem uničenju je orožje na soškem bojišču utihnilo.
V fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije hranimo štiri albume fotografij neznanega nemškega častnika. Fotografije so prvovrstna fotokronika vojaškega preboja, ki je ime Kobarid, Caporetto, Karfreit zapisal v svetovno kulturnozgodovinsko dediščino, in obenem izjemna ilustracija življenja, smrti, običajev, navad in praznovanj v času velike vojne. Fotograf oziroma fotografi, ki so za omenjene štiri albume prispevali 490 fotografij, so nam zapustili izjemno podobo vojaškega in civilnega življenja v času prve svetovne vojne ter dokument o rušilnih posledicah vojne na pokrajini, hišah in ljudeh. Poleg panoramskih fotografij mest in vasi je v fotografski objektiv ujet življenjski utrip vojne s fotografijami vojnih ujetnikov, beguncev, peric, dela na polju in številnimi drugimi prizori vsakdanjega življenja.
S prebojem pri Kobaridu se je frontna črta premaknila, v avstro-ogrskem zaledju je zavladalo olajšanje, a vojna se še dolgo leto dni ni končala. Kobarid je v spominu ostal kot mesto preboja, »čudeža pri Kobaridu«, s katerim so se končali boji ob Soči, in obenem metafora za katastrofo italijanske vojske. Kolikor več vemo o razlogih za uspešen preboj, vojni in njenih posledicah, o izgubljenih življenjih vojakov in tragičnih zgodbah civilistov, bolj se utemeljeno sprašujemo: kaj čudežnega je pravzaprav v vojni?
