Na ogled: od 30. maja 2012 do 9. maja 2013
Spomladi leta 1982 je na trg prišel legendarni ZX Spectrum. Čeprav takratni sistem navadnim državljanom ni dovoljeval uvoza tovrstne tehnologije, se je »mavrica« na nek način pretihotapila v mnogo slovenskih domov. Od takrat pa do danes smo bili priča strahovitemu razvoju informacijskih tehnologij, ki je posegla na vsa področja človekovega delovanja in bivanja.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije smo skupaj z Računalniškim muzejem, Tehniškim muzejem Slovenije, muzejem Peek&Poke iz Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki ob tej obletnici pripravili pregledno razstavo o razvoju računalnikov. Na njej je bilo mogoče videti Enigmo, nemški stroj za šifriranje iz 2. svetovne vojne, tranzistorski računalnik Zuse Z23 iz šestdesetih let, IBM 1130 iz sedemdesetih ter seveda hišne in osebne računalnike iz osemdesetih. Med njimi je razstavljena serija računalnikov Sinclair – od Z80 pa do Sinclair QL. Med prenosniki velja izpostaviti Osborne 1, ki velja za prvi prenosni računalnik. Na razstavnih panojih je na kratko predstavljena zgodovina strojne in programske opreme. Posebnost razstave so delujoči hišni in osebni računalniki, na katerih obiskovalci lahko preizkusijo programe in igrice, ki so zaznamovali posamezna obdobja. Za mlade in manj mlade je zanimiv prikaz razvoja trdih diskov, disket in drugih pomnilniških enot. Posebna soba na razstavi je namenjena razvoju računalništva v Sloveniji in Jugoslaviji.
Predstavljeni so bili računalniki podjetja Iskra Delta, Gorenje, Kopa ter nekateri hišni računalniki med katerimi izstopa Galaksija – hišni računalnik, narejen v Beogradu leta 1983. Skozi celotno razstavo so bili na ogled filmski prispevki o razvoju in uporabi računalnikov. Obiskovalci s pametnimi telefoni ali tabličnimi računalniki so si preko brezžičnega omrežja s pomočjo QR kode lahko na svojih napravah ogledali dodatne vsebine in video posnetke.
Na razstavi je blestela Enigma, ki žal ni popolna. Je brez lesene škatle/zaboja, v kateri so jo hranili, nima plošče z žarnicami in nima stikalne plošče. Po vsem svetu trenutno hranijo manj kot 100 Enigem, popolnih je še mnogo manj. V našem muzeju je dobila inventarno številko 8464.
