Na ogled: od 21. junija do 17. avgusta 2025
Kje: preddverje Viteške dvorane
Avtorici razstave: Ana Beno in Tjaša Šoštarič iz Gorenjskega muzeja
Gorenjski muzej je pripravil potujočo razstavo, ob kateri so zapisali:
Andrej Šifrer, Kranjčan, je legenda med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Njegova glasbena ustvarjalnost nas spremlja že 45 let, od leta 1977, ko je ustvari singel Zoboblues. Skladbo naj bi posnel za TV Slovenija. Producent jo je pomotoma poslal na radio, kjer so jo začeli predvajati. Spoznati ga je želel direktor Založba kaset in plošč RTV Slovenija Jure Robežnik. S tem se je začela njegova glasbena pot.
V svoji glasbeni karieri je izdal več kot ducat albumov:
Studijski albumi: Moj žulj (1978), Od šanka do šanka (1979), Ideje izpod odeje (1981), Nove pravljice za upokojence in otroke (1983), Hiti počasi (1990), Underground Cowboy (1991), Sedem irskih noči (1994), Življenje je drag šport (1995), Čakam (1998), Šifrer & Šlafrock (1999), Muza moj’ga bluza (2000), Spremenite protokol (2002), Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič? (2006), Lipicanci (2009), Ideje 30 let kasneje (2011), Sodelovanja: Tretji zadetki (2012), Srce in razum (2015), 40 let norosti (2017), 40 let Moj žulj (2019)
Albumi v živo: Ole, ole, ole… iz Buenos Airesa (1993)
Kompilacije: Bil sem mlad: Prvi zadetki (1990), Šum na srcu: Drugi zadetki (2002)
Napisal je tudi glasbo za priljubljeno slovensko humoristično nadaljevanko Naša krajevna skupnost (1981).
Preko svojega prijatelja Aleksandra Mežka se je spoznal z glasbenikom Davom Cookom, ki ga je povabil v London, kjer je leta 1977 posnel album Moj žulj. Pravi »boom« na slovenski sceni pa je bil njegov dvojni album Ideje izpod odeje, iz leta 1981. Bila je prva plošča slovenske zabavne glasbe, ki so jo prodali v nakladi več kot 100.000 izvodov.
Album Hiti počasi je leta 1990 posnel v ZDA, v Nashvillu, ki je zibelka country glasbe. Sedem irskih noči je njegov šesti studijski album, izdan leta 1994 pri ZKP RTV Slovenija. Posnet je bil v Westland Studios na Irskem s člani skupine The Dubliners. Album se je dobro prodajal. Dosegel je zlato naklado (30.000 izvodov)
Številne uspešnice, ki so zaznamovale generacije poslušalcev, so tudi Moje miške, Ostani z nami, Lepa dekleta ljubijo barabe, Gorska roža, Martinov lulček, Vse manj je dobrih gostiln, Za prijatelje in številne druge.
Avtorici razstave sta kustosinji Ana Beno in Tjaša Šoštarič, oblikovala pa jo je Tjaša Štempihar. Razstava ni postavljena kronološko, temveč izpostavlja pomembnejše segmente Šifrerjeve kariere. Poleg tega razstava ni klasična, temveč prvoosebna, tako da prek besedil Šifrer sam nagovarja obiskovalce.
Na ogled je več kot 50 originalnih predmetov, od plakatov in fotografij do bogate zbirke nagrad in plošč, ki predstavljajo Šifrerjevo diskografijo in dosežke. Posnetki s snemanj in koncertov skrbijo za avdiovizualno podporo. Posebno pozornost pa so posvetili enemu delčku njegove kariere, in sicer sodelovanju s tujimi avtorji. Šifrerjeve zlate in platinaste plošče so na poseben način predstavili v kleti, in sicer z njegovim znanim suknjičem s koncertov in s kitaro, ki ji je, kot je povedal Šifrer, po 2500 koncertih počil vrat. Zato je njeno mesto prav v muzeju. Razstava je doprinos k enkratni karieri Andreja Šifrerja in čudovit vpogled v njegovo izjemno glasbeno ustvarjanje.
Kolofon razstave Andrej Šifrer, 70 let – NIČ proti VEČnosti
Avtorji besedil: Andrej Šifrer, Mirjam Povh, dr. Ana Vrtovec Beno, Tjaša Šoštarič
Fotografije: Andrej Šifrer, Matevž Oman, Tone Stojko, Igor Pokorn, RSO, Klemen Kobal, Bojan Okorn, Miro Majcen, fototeka Gorenjski muzej
Jezikovni pregled in prevod: Zala Šmid
Postavitev in grafično oblikovanje: Studio Okus, Tjaša Štempihar s.p.
Skeniranje gradiva: Mateja Likozar, Tjaša Šoštarič, Kopirnica Kopirko