Občasna razstava Pot miru prikazuje današnje prizore iz zgornjega Posočja in Krasa, ki so bili pred stotimi leti prizorišče prve svetovne vojne. Bojna prizorišča so se zdavnaj umaknila toku življenja. Na vojno nas spominjajo le ostanki kamnitih utrdb in strelskih jarkov, ki so kljubovali zobu časa ter mnoge obledele črno bele vojne fotografije, ki so sedaj v javnih muzejih in zasebnih zbirkah. O velikih žrtvah v hudih bojih pričajo mnoga vojna pokopališča. Danes so ob ohranjenih sledeh prve svetovne vojne, ki je tu trajala od junija 1915 do oktobra 1917, speljane poučne Poti miru, ki povezujejo ljudi z obeh strani meje.
Avtor razstave Danilo Jakovčič je zapisal: Ko sem hodil v zgornjem Posočju na prizoriščih bojev v prvi svetovni vojni, po sledi Soške fronte, sem želel začutiti okolje, samo lokacijo; kakor bi iskal avro kraja. Ko prideš na kraj dogodka iščeš nek stik s temi dogodki, ki ga najdeš v ostankih, ki so prestali zob časa. Kljub temu, da so bili ti kraji spremenjeni od takrat, ko je tu divjala vojna vihra, se mi je zdelo dovolj avtentično, da sem dihal zrak tega kraja in stopal s svojimi nogami po kamnitih mulatjerah in stezah muzejev na prostem. Počutil sem se kakor bi stopil v čevlje vojakov. Občutil sem lahko vso težavnost terena, njegovo značilnost in konfiguracijo: strmine in globeli, prepade in kaverne. Z očmi sem lahko uzrl tisto, kar so tedanji vojaki lahko videli. Tisto okolje, ki je bilo priča tem dogodkom: okoliške gore, kamniti kras, rove in kaverne, iste razglede naokoli. Ko sem hodil po poteh, ki so jih tedaj uporabljali vojaki, se mi je zdelo, da je prav vsak kamen na tej poti bil priča zgodovinskim dogodkom. A takratno vojno si tu sedaj lahko samo zamišljamo.«
O avtorju razstave
Fotograf Danilo Jakovčič se je rodil v Novem mestu leta 1951. Tam je končal tudi gimnazijo. S fotografijo se je začel ukvarjati po preselitvi v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Ljubljanski banki in se je leta 1981 udeležil foto tečaja, ki ga je vodil mojster Vlastja Simončič. 1987 se je pridružil Foto skupini Moste, ki je delovala pod mentorstvom mojstra Tihomirja Pintarja. Pozneje je postal član Fotokluba Ljubljana. Sodeloval je na mnogih razstavah, ki jih je organizirala fotografska zveza Slovenije ter prejel številne nagrade. Svoje fotografije je sprva objavljal v časopisu Slovenec (Sobotno branje), od jeseni 1994 do konca leta 1995 več kot 50 fotografij. Od leta 1995 do leta 2002 je svoje fotografije objavljal v sobotni prilogi časopisa Delo, v prilogah Delo in dom in Znanost. V teh letih je v Delu objavil več kot 150 njegovih fotografij. Avtor je pripravil tudi vrsto samostojnih fotografskih razstav, z različno tematiko. Naj omenimo samo nekaj naslovov razstav: Kamniti slapovi (1990), Utrinki iz Benetk (1993), Avtocesta čez Golovec (1998), Čarobni svet vidnega (1998), Škofjeloški pasijon (1999), Med resničnostjo in sanjami (2003), Beneške maske (2003), Vse dobre majhne stvari (2004), Povezovanja (2004), Fotomontaže (2005), Otroški pustni portret (2006), Gozdni grafiti (2006), Fotomontaže o postavitvi spomenika Hologram Evrope / VITAAA in kipar Marko Pogačnik (2008), Majhna polja sprememb (2014). Avtor je bil s svojimi fotografijami dvakrat sprejet v ožji izbor za razstavo leta revije EMZIN in vključen na razstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani (2012, 2014) Sodeloval je na fotografski razstavi Ostanki mesta (2014) v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli.
Razstava je na ogled od 10. septembra do 21. oktobra 2024 v preddverju Viteške dvorane.