Izkušnja industrijske vojne, vzpostavitev frontnih linij ter pomanjkanje surovin so precej spremenile vojaško opremo in podobo vojakov. Avstro-Ogrski vojaki na začetku vojne niso nosili čelad, saj je bilo osnovno vojaško pokrivalo kapa iz blaga, ki ni nudila ustrezne zaščite pred sovražnikovim ognjem. Zaradi velikega števila poškodb glave so čelade sčasoma postale obvezni del opreme. Poleg čelade je bil pomemben del opreme nahrbtnik in krušna torbica, kamor so vojaki shranjevali hrano, osebne stvari in manjše pripomočke. Za preživetje na fronti so imeli pri roki tudi vojaško orodje, kot so lopate za kopanje jarkov, žične škarje in svetilke. Najpomembnejši del vojaške opreme pa je bilo orožje – puške, ki so vojaku omogočale obrambo in napad. Puška je bila pogosto opremljena z bajonetom, koničastim rezilom na koncu, namenjenim bojevanju mož na moža. Poleg tega so vojaki nosili tudi opremo za zaščito pred vremenskimi razmerami, kot so plašči, škornji in rokavice, ter osnovno medicinsko opremo, na primer povoje in jod, za prvo pomoč sebi ali drugim vojakom.
