Program: EACEA: Evropa za državljane: Evropski spomin, 600944
Vodilni partner: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Izza zidov: 1989–2019, podprto s programom Evropa za državljane, se osredotoča na zidove v Evropi – tako materialne kot simbolne delitve v razdeljenih mestih: Berlin, Gorica / Nova Gorica in Sarajevo. Zamisel projekta je vzklila ob zavedanju, da trideset let po padcu Berlinskega zidu, procesi demokratizacije in združevanja Evrope, niso v celoti dosegli svojih ciljev. Čeprav je bilo porušenih veliko realnih in simboličnih zidov, so se namesto njih dvignili novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo. Projekt je pomagal razumeti ta dejstva in graditi občutek pripadnosti med občani.
Pet partnerjev – Muzej novejše zgodovine Slovenije, Založba Beletrina, Fundacija Berlinski zid, Zgodovinski muzej Bosne in Hercegovine in Quarantasettezeroquattro – iz štirih držav: Slovenije, Nemčije, Bosne in Hercegovine ter Italije, so združili moči, da bi skozi problematiko zidov osvetlili pomenljive prehode evropske zgodovinske zapuščine.
1 Uvodni sestanek (Kick-off meeting)
Na uvodnem sestanku v Ljubljani so projektni partnerji razpravljali o končni metodologiji izvajanja projekta, imenovali delovno skupino, dokončali program in določili valorizacijsko strategijo. V aktivnosti so bili vključeni partnerji iz vseh sodelujočih držav, vključno s 3 udeleženci iz Ljubljane (Slovenija), z 2 udeležencema iz Berlina (Nemčija), 2 udeležencema iz Gorice (Italija) in 1 udeleženko iz Sarajeva (Bosna in Hercegovina). Srečanje je potekalo v Ljubljani in Novi Gorici med 4. in 6. marcem 2019.
2 Okrogle mize in javne razprave
Razpravam, ki so potekale v treh partnerskih državah, so se pridružili mednarodno uveljavljeni predavatelji in zgodovinarji. Axel Klausmeier (Fundacija Berlinski zid, Nemčija), Nicolas Moll (francosko-nemški mladinski urad Berlin / MemoryLab, Francija), Ingo Schulze (nemški pisatelj, Nemčija), Paul Lowe (London College of Communication, London), Lejla Gačanica, (Sarajevo, Bosna in Hercegovina), Klemen Miklavič (župan, Nova Gorica, Slovenija), Leo Schmidt (Brandenburška tehnična univerza, Nemčija) in Kaja Širok (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenija) so predstavili poglobljena zgodovinska razmišljanja o okoliščinah gradnje in odstranjevanja zidov v Berlinu, Gorici / Novi Gorici in Sarajevu. Razprava je tekla o mejah, fizičnih in duševnih, v povezavi z današnjimi dogodki in v primerjavi z različnimi nacionalnimi konteksti, s posebnim poudarkom na skupnih evropskih vrednotah.
Sledile so javne razprave, ki so pritegnile zlasti študente. V dejavnosti je sodelovalo več kot 258 državljanov, od tega 119 udeležencev iz Ljubljane, Slovenije, 74 udeležencev iz Sarajeva, Bosne in Hercegovine ter 65 udeležencev iz Berlina, Nemčija. Poročila o dejavnosti skupaj z intervjuji s sodelujočimi strokovnjaki so bili objavljeni v več medijih. Javne razprave so potekale 5. marca 2019 v Ljubljani, Slovenija, 6. marca 2019 v Novi Gorici, Slovenija, 12. aprila 2019 v Sarajevu, Bosni in Hercegovini, 15. maja 2019 pa v Berlinu, Nemčija.
3 Arhivi spomina
V to dejavnost so bili vključeni državljani iz vseh partnerskih držav. Zbrali smo 146 pričevanj, vključno s 64 pričevanji iz Slovenije, 53 iz Bosne in Hercegovine, 9 iz Italije in 20 iz Nemčije.Pričevanja vključujejo fotografije, pisma, razglednice, intervjuje, zgodbe, artefakte, spomine, pa tudi osebne vtise meščanov iz štirih obravnavanih mest. Nekaj jih je še vedno na voljo na spletu, celotna pričevanja pa hranijo projektni partnerji, ki so jih tudi uporabili za ustvarjanje mednarodne potujoče razstave in knjige. V Sloveniji je na informativnem portalu RTV SLO MMC nastal nov Arhiv spomina s pričevanji iz Slovenije, pa tudi iz partnerskih držav. Poleg zgodb je na voljo tudi veliko člankov in video zapisov.
4 Izza zidov spletni natečaj
Študentje iz vseh evropskih držav, pa tudi iz Brazilije, Izraela, Mehike, Palestine, ZDA in drugod, so sodelovali v Instagram natečaju Izza zidov: 1989–2019. S ključnikom #ObservingWalls so mladi s celega sveta prispevali svoje poglede na zidove in meje v današnji družbi. Od 1. februarja do 30. maja 2019 je bilo zbranih več kot 300 prispevkov, od katerih so bili najboljši nagrajeni, razstavljeni in predstavljeni v Knjigi esejev.
5 Potujoča razstava Izza zidov
Mednarodna potujoča razstava, skupno prizadevanje vseh štirih partnerjev, je bila prvič postavljena v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani (14. junij 2019–18. avgust 2019) in je najprej potovala v Berlin, Nemčija (20. september 2019 – marec 2020) ), kjer je gostovala v Marienfeld Muzeju za begunce, nato pa je nadaljevala pot v Bosno in Hercegovino, kjer je bila na ogled v Zgodovinskem muzeju Bosne in Hercegovine v Sarajevu (22. november 2019–29. februar 2020) in končno prispela nazaj v Slovenijo, na ogled je bila postavljena v Novi Gorici med
Novoletnim knjižnim sejmom (17. in 20. decembra 2019). Zdaj si je razstavo mogoče ogledati kot spletno različico 360º.
Prvih treh razstav se je udeležilo več kot 300 obiskovalcev, od tega 122 udeležencev v Ljubljani, v Sloveniji, 75 udeležencev v Berlinu, v Nemčiji in 71 udeležencev v Sarajevu, v Bosni in Hercegovini. Razstavo si je med junijem 2019 in aprilom 2020 ogledalo več kot 3.000 obiskovalcev.
6 Delavnice Izza zidov
Delavnice so potekale vzporedno z razstavo, kar je omogočilo večji participativni učinek med mladimi. Na delavnicah so udeleženci preučevali zgodovinske dokumente kot tudi Arhive spomina. Obiskali so spominske kraje in razpravljali o temah svobode, demokracije, spominjanja, politike delitve in različnih interpretacij skupnih evropskih vrednot. V treh partnerskih državah se je delavnic udeležilo 235 mladih, od tega 69 udeležencev v Gorici v Italiji, 95 udeležencev v Berlinu, Nemčiji in 71 udeležencev v Sarajevu, Bosni in Hercegovini. Delavnice so bile uporabljene tudi za valorizacijo rezultatov projekta.
7 Zbirka esejev Izza zidov
Knjiga Izza zidov: 1989–2019 vsebuje eseje gostujočih predavateljev in študentov iz partnerskih držav, prispevke Instagram nagradnega natečaja ter pričevanja iz Arhiva spomina. Vključuje tudi članek priznanega slovenskega preiskovalnega novinarja, ki predstavlja trenutno begunsko krizo v povezavi s tematiko projekta. Na voljo je v angleškem jeziku v tiskani obliki in v obliki e-knjige. K nastanku knjige je prispevalo več kot 21 udeležencev, med njimi avtorji esejev, fotografij, prevajalci, uredniki, jezikovni uredniki, lektorji in oblikovalci: 12 iz Slovenije, 4 iz Nemčije in 2 iz Bosne in Hercegovine.
8 Valorizacija
V valorizaciji je sodelovalo več kot 200 mladih, ki so se udeležili delavnic med 26. marcem in 23. oktobrom 2019. Cilj valorizacije je bil ovrednotiti izvajanje projekta in rezultate ter oceniti pridobljeno znanje o zapuščini štirih mest skozi vprašanje delitve, kolektivne reinterpretacije preteklosti in skupnih evropskih vrednot. Valorizacija je pokazala, da so mladi, ki so sodelovali v delavnici, sprva koncept zidov razumeli zelo ozko in se osredotočili na svoje osebne izkušnje kot državljani določene države. Pričevanja zapisana na koncu delavnice pa dokazujejo, da je projekt povečal njihovo znanje o zidu kot fizični in duševni oviri, pa tudi kot politično vprašanje. Lahko so videli, da v današnji Evropi še vedno obstajajo zidovi in da evropska zapuščina demokracije in enakih pravic še vedno navdihuje državljane, da se borijo proti njim.
Partnerji
