Tokratni predmet v rubriki »Muzejski cekini«* je unikatna peresnica, ki jo je med 2. svetovno vojno na Sardiniji izdelal Ernest Sartori iz Vipavske doline.
Ernest Sartori, rojen leta 1902 v zaselku Uhanje pri vasi Ustje, je bil med 2. svetovno vojno odveden na Sardinijo. Na tem otoku je bilo tedaj večje število primorskih Slovencev – mobilizirancev v italijanski vojaški suknji, starejših letnikov in mladoletnikov v posebnih delovnih bataljonih italijanske vojske in internirancev. Dandanes lep sredozemski otok je bil med vojno skrajno neugoden zaradi smrtno nevarne parazitske bolezni malarije, pomanjkanja hrane in številnih bombardiranj. Sardinija je bila namreč »sredozemska letalonosilka« italijanskih in nemških oboroženih sil, zato so jo zavezniške sile večkrat bombardirale, še posebej Cagliari, ki je postalo eno od najbolj bombardiranih italijanskih mest med vojno. Bombardiranja so zavezniki izvajali s ciljem zavajanja sil osi in prepričevanja v scenarij, po katerem bi se izkrcali na Sardiniji in ne na Siciliji. Ameriške sile so jo zavzele septembra 1943.
V teh okoliščinah, odrezan od domovine in ne vedoč, da je 8. avgusta 1942 italijanska vojska požgala njegov rojstni kraj in da domačije ni več, se je znašel Ernest Sartori. Po kapitulaciji Italije je prešel v ameriško ujetništvo in deloval na enem od letališč, kjer je skrbel za red in čistočo. V prostem času je izdeloval uporabne spominke, med njimi tudi peresnico, ki jo je izrezal iz razbitine pleksi stekla vojaškega letala, stranice povezal z drobnimi kovicami in izdelal utor za pokrov. Nastala je unikatna reciklaža, ki jo je okrasil z lično gravuro z geometrijskimi okraski, ptico, inicialkama imena in priimka, datumom in napisom Spomin iz Sardenije.
Leta 1945 se je vrnil domov – s peresnico, ki jo je za birmansko darilo podaril nečaku Matiji Suhadolcu in z malarijo, ki ga je pestila do smrti.
Predmet izraža dragocen vpogled v raznolikost in geografsko razsežnost medvojnih usod Primorcev in v trenutke preživljanja vojnega časa v vojnem ujetništvu malaričnega otoka.
Peresnica je shranjena v Depojih državnih muzejev v Pivki in je last Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki ima sedež v Cekinovem gradu v Ljubljani. Muzeju jo je podaril arhitekt Matija Suhadolc iz Ljubljane.
Pripravila: Irena Uršič
*V rubriki Muzejski cekini, ki izhaja v Pivškem listu občine Pivka, na vsaka dva meseca predstavljamo izbrane zanimive predmete iz bogatih depojev treh državnih muzejev. Vsak “cekin” skriva svojo zgodbo, ki osvetljuje delček zgodovine. Predstavitve objavljamo tudi na naši spletni strani. Avtorica besedil je muzejska svetovalka Irena Uršič.