Komarnik »Sardinca« in prekomorca Viktorja Lenarčiča

Tokratni predmet v rubriki »Muzejski cekini«* je posteljna mreža proti komarjem, ki jo je z malaričnih območij ob koncu 2. svetovne vojne domov prinesel Viktor Lenarčič iz Pivke.

Viktor Lenarčič je bil rojen leta 1914 v Počkarjevi hiši na ovinku v tedanji vasi Hrastje. Postal je električar in bil pod Kraljevino Italijo, v letih 1935–1936 vpoklican na služenje vojaškega roka v 66. pehotni polk »Trieste« italijanske kopenske vojske. Med 2. svetovno vojno, tik pred napadom na Kraljevino Jugoslavijo, je bil mobiliziran in bil zaradi nezaupanja italijanskih oblasti do primorskih Slovencev najprej odveden v posebno kazensko enoto v mestu Grosseto, nato pa na malaričen otok Sardinijo – v skladišče 59. polka in nato v začasno skladiščno četo 60. pehotnega polka »Calabria«. Deloval je v zaledju polka, ki je do kapitulacije Italije septembra 1943 opravljal naloge obalne obrambe proti zavezniškim silam, pod Badoglievo oblastjo pa sodeloval v vojaških operacijah proti nemškim oboroženim silam.

Italijanske vojaške oblasti, ki so ga že leta 1936, ko je pridobil čin desetnika (caporale) navajale kot »tujejezičnega« (alloglotto) s sumom na »dvomljiva italijanska čustva«, so ga na vojnem sodišču v Sassariju marca 1944 obravnavale kot dezerterja. Uspelo se mu je namreč povezati z misijo Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (NOVJ), ki je prispela na Sardinijo, in se pretihotapiti na ladjo, na katero so smeli le jugoslovanski, ne pa tudi italijanski državljani. Prispel je v južno Italijo, kjer se je pridružil 4. prekomorski brigadi. Dodeljen je bil v poveljstvo, kjer je deloval kot kurir z motornim vozilom na štabu baze NOVJ v Bariju.

Komarnik je nema priča Lenarčičeve vojaške poti na Sardiniji in v južni Italiji, na območjih s komarji anofeles, ki so s prenašanjem smrtonosne malarije desetkali civiliste, pa tudi vojake, saj so nemalokrat ostali brez zdravila kinin.   

Komarnik je shranjen le streljaj od Lenarčičeve rojstne hiše – v Depojih državnih muzejev v Pivki in je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ima sedež v Cekinovem gradu v Ljubljani. Muzeju ga je skupaj z vojnimi fotografijami podarila Viktorjeva hči Maruška Lenarčič iz Kopra.

Pripravila: Irena Uršič

*V rubriki Muzejski cekini, ki izhaja v Pivškem listu občine Pivka, na vsaka dva meseca predstavljamo izbrane zanimive predmete iz bogatih depojev treh državnih muzejev. Vsak “cekin” skriva svojo zgodbo, ki osvetljuje delček zgodovine. Predstavitve objavljamo tudi na naši spletni strani. Avtorica besedil je muzejska svetovalka Irena Uršič.

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.