Tokratni predmet v rubriki »Muzejski cekini«* je nekdanji znameniti nemški analogni fotoaparat Agfa Billy Record, kakršne so izdelovali med letoma 1933 in 1942. Ima objektiv z zložljivim usnjenim mehom, zložljivo kukalo, črno kovinsko ohišje in ponikljane robove. S 560 grami teže je kar lahek. Ustvarjen je bil za fotografije srednjega formata – vanj je bilo potrebno vstaviti filmski zvitek tipa 120, negativi fotografij pa so bili v velikosti 6 x 9 cm. Ima dve nastavitvi razdalje, od 2 do 5 m in od 5 m do neskončnosti. Čas osvetlitve določajo tri hitrosti zaklopa – petindvajsetinka, petdesetinka in stotinka sekunde. Zaslonka, ki uravnava količino svetlobe in ostrino slike, ima prav tako tri nastavitve (7.7, 11 in 16). Čeprav je bil fotoaparat popularen zaradi kvalitetnih fotografij in cenovne dostopnosti, je njegov kupec, Virgilij Tavčar, tik pred 2. svetovno vojno vendarle moral zanj odšteti približno polovico plače. Virgilij Tavčar (1919, Trst–2023, Sežana) je tedaj po uspešnem zaključku vojaške šole alpinizma Duca degli Abruzzi v Aosti, postal inštruktor rekrutov in plezanja učil tudi princeso Mario Piemontsko. Januarja 1942 je bil kot pripadnik smučarskega bataljona Monte Cervino odpeljan na vzhodno fronto. Bil je eden od desetine bataljona, ki je preživel nepojmljive razmere v zaledju bitke za Stalingrad. Preživel pa je tudi ta fotoaparat z nekaj dragocenimi fotografijami, ki dandanes na Slovenskem predstavlja edini znani ohranjeni fotoaparat primorskega Slovenca z izkušnjo vzhodne fronte. Virgilij Tavčar pa je tudi eden od redkih primorskih Slovencev, ki so spomine o izkušnji v italijanskih oboroženih silah med 2. svetovno vojno, prelili v knjige.
Fotoaparat je shranjen v Depojih državnih muzejev v Pivki in je last Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki ima sedež v Cekinovem gradu v Ljubljani. Muzeju ga je podaril Vojko Tavčar, sin Virgilija Tavčarja.
Pripravila: Irena Uršič
*V rubriki Muzejski cekini, ki izhaja v Pivškem listu občine Pivka, na vsaka dva meseca predstavljamo izbrane zanimive predmete iz bogatih depojev treh državnih muzejev. Vsak “cekin” skriva svojo zgodbo, ki osvetljuje delček zgodovine. Predstavitve objavljamo tudi na naši spletni strani. Avtorica besedil je muzejska svetovalka Irena Uršič.