Konec oktobra in novembra se spominjamo tudi dogodkov iz leta 1918. Ko je bila 29. oktobra 1918 razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, je nastala tudi njena oborožena sila, uradno poimenovana Narodna vojska Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kmalu po razglasitvi se je morala nova država ukvarjati tudi s problemom uniformiranja vojakov. Predpis o uniformah, ki je s kasnejšimi dopolnili in popravki določal videz slovenskih in hrvaških čet do vključitve v skupno vojsko Kraljevine SHS, je v Zagrebu izšel šele 24. novembra 1918. V prvih tednih novembra (nekateri pa še v letu 1919) so tako pripadniki nove Narodne vojske SHS še vedno nosili stare uniforme z avstro-ogrskimi oznakami činov na ovratnikih. Edina zunanja oznaka pripadnosti je bil večinoma trak v narodnih barvah, pogosto zvit v kokardo, ki je na kapi nadomestila dotedanje avstro-ogrske rozete z inicialkami cesarja Karla I. ali Franca Jožefa I. Nove oznake so bile vsaj sprva verjetno večinoma domači izdelki. Priložnost pa so kmalu izkoristili tudi nekateri trgovci, ki so začeli ponujati različne značke in oznake. Med temi so bile tudi rozete, ki imajo na mestu cesarjevega monograma vstavljeno slovensko trobojnico. Eno takšnih rozet, ki nam priča o burnem obdobju leta 1918, je muzej pridobil iz zapuščine g. Miloša Mikoliča. Zanimiv paradoks je, da precej indicev kaže na to, da bi bila naša rozeta lahko izdelana na Dunaju.
