Okraski na drevescih izvirajo že iz antike, svojo množično uporabo pa so doživeli ob koncu 19. stoletja. Poleg storžev in drugega naravnega okrasja so v obdobju med obema vojnama postali priljubljeni še zlasti barvni stekleni ptički ter mogočne steklene pobarvane krogle. Muzej je v letošnjem letu v dar prejel okraske iz sredine 30. let, ki so dolga leta krasili smrečico družine Oražem.
Vito Oražem nam je zaupal: Jakob Oražem (1895-1940) je v svojem podjetju telovadnega orodja JOR v Ribnici zaposlil Franza Ilgnerja (1852-1914), ki je bil doma iz Pomorjanskega (Pommern). Nekega svetega večera (Točnega leta, žal ne vemo točno.) je svojega šefa povprašal, ali sme v delavnici postaviti malo smrečico, ki bi jo okrasil. Soproga Neža Oražem (1861-1918) je temu sprva nasprotovala, češ, »pri nas se postavljajo le jaslice«. Ilgner pa je vseeno dobil dovoljenje, prinesel smrečico, jo vpel in jo okrasil. Ker je bila smrečica nenavadno lepa, domači otroci pa so jo oboževali, je smrečica še isto leto dobila svoje mesto v hiši. Poleg okraskov se je iz roda v rod prenašala tudi omenjena zgodba. Od Stanka Oražma (1887-1965) do Dušana Oražma (1927-2022), vse do sina Vita Oražma in našega muzeja.
Naj raznovrstne družinske tradicije tudi letošnje leto napolnijo vaše domove.
Za donacijo božičnih okraskov se iskreno zahvaljujemo družini Oražem.
