Lipa je bila prva valuta samostojne Slovenije, ki je začela krožiti že pred osamosvojitvijo. Šlo je za prvi poskus oblikovanja slovenske valute, ki ga je pod vodstvom Bogdana Oblaka – Hamurabija sprožilo podjetje Lipa holding d.o.o. Ta pobuda se je pojavila v času razpadajočega jugoslovanskega gospodarstva, ko so ekonomisti napovedovali skorajšnji gospodarski zlom. Projekt Lipe je bil tako zasnovan v zgodnjih fazah oblikovanja nove države, vendar je bil rezultat zasebne iniciative. Zaradi tega je valuta danes manj znana širši javnosti. Namen projekta Lipa holdinga je bil stabilizirati valuto v obdobju visoke inflacije, a so se kmalu pojavile težave pri sodelovanju z državo, ki se je naposled odločila za samostojno snovanje valute Tolar.
Kovanje kovancev Lipa se je končalo z 91. letom, pri čemer pa so kovali tudi kovance za leto 1992, zato imajo nekateri kovanci tudi to številko, čeprav je bil takrat tolar kot uradna slovenska valuta že v veljavi. Ti kovanci iz leta 1992 niso bili narejeni v veliki nakladi – v veliki meri je šlo za poskusne odkove, ki naj bi služili pregledu s strani naročnikov, tako da bi se lahko preverilo, ali je izdelek nastal po pričakovanjih. Prav tako se je v aprilu leta 1992 natisnilo novo serijo bankovcev v manjšem obsegu, ne glede na to, da je bilo že uradno, da lipa ne bo v funkciji nacionalne valute.
Odkov (in kovanec) je v sklopu širše numizmatične zbirke v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
