Muzejska ekipa je avgusta 2025 v Trbovljah izvedla snemanje ustnih pričevanj veteranov in civilistov, članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje. Snemanje je potekalo v prostorih Delavskega doma Trbovlje in je bilo namenjeno dokumentiranju izkušenj posameznikov z območja Zasavja, ki so bili neposredno vključeni v dogodke v času osamosvajanja Slovenije.
Intervjuje smo opravili z različnimi posamezniki, ki so v času osamosvajanja opravljali pomembne vojaške, organizacijske in podporne vloge. Med sogovorniki so bili člani štabov in drugih enot Teritorialne obrambe, ki so spregovorili o svoji vlogi pri obrambi države, o pogajanjih z enotami Jugoslovanske ljudske armade ter o obrambi strateško pomembnega oddajnika na Kumu. Poseben uvid je dodal predstavnik tehnične službe na oddajniku. V pogovorih sta sodelovala tudi občana, ki sta v tistem obdobju aktivno prispevala s skladiščenjem in varovanjem orožja.
Dan po javni razglasitvi samostojnosti Slovenije, 26. junija 1991, je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) sprožila vojaške napade. Že drugi dan spopadov, 28. junija 1991, so letala JLA napadla Letališče Brnik (današnje Letališče Jožeta Pučnika), oddajnike Radiotelevizije Slovenija na Krimu, Kumu, Boču in Nanosu ter tudi karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Napadi so se nadaljevali 2. julija, ko so znova napadli oddajnik na Kumu ter oddajnike na Nanosu in v Domžalah. O napadih na Kumu so spregovorili tudi Marjan Dolinšek, med vojno poveljnik 136. samostojnega voda Teritorialne obrambe krajevne skupnosti Dobovec, ki je poveljeval devetindvajsetim vojakom pri obrambi Kuma, Rok Sterniša, ki je bil med vojno podporočnik in poveljnik protiletalske baterije, ki je delovala med obrambo oddajnega centa Kum ter Davorin Žnidarič, tedaj zaposlen v tehnični službi RTV Slovenija na oddajnem centru Kum.
”Prvi napad, ki se je zgodil v petek okoli druge ure popoldan, se je zgodil ravno na tistem delu, kjer so stale mikrovalovne zveze. To so zveze, ki služijo za povezavo med oddajnimi centri – to so tiste večje parabolične antene. To so brezžične povezave. In če bi takrat tisti dve letali uničili ta prostor, potem bi tri četrt Slovenije ne imelo radijskih in televizijskih signalov in ostalih povezav. Kum je bil drugo najpomembnejše vozlišče. … Mi letalskega napada nismo pričakovali. Kolega, ki je bil poveljnik, je prišel dopoldan povedati, da se pripravlja desant. Takrat sva midva s kolegom poklicala še dva druga kolega, češ da če bo prišlo do kakšnih težav, da lahko čimprej te težave odpravimo. To je bilo naivno razmišljanje. Ko se je napad zgodil, je bil veliko presenečenje. Letala so letela po dolini reke Save, ko so se dvignila in videla Kum so začela mitraljirati in uničevati naše oddajne sisteme.”
Davorin Žnidarič
V prvem napadu na oddajnik na Kumu je nastala materialna škoda, ranjenih pa je bilo osem pripadnikov 136. voda Teritorialne obrambe. Glavni namen napadov JLA na oddajnike je bil prekiniti radijski in televizijski signal ter s tem preprečiti obveščanje javnosti doma in v tujini o dogajanju v Sloveniji. Hkrati so želeli onemogočiti tudi komunikacijo Teritorialne obrambe, saj so se nekateri oddajniki uporabljali tudi za vojaške zveze, med drugim oddajnik na Kumu. Skupna škoda, povzročena na oddajnikih, je bila takrat ocenjena na približno 10 milijonov nemških mark.
Intervjuji, ki so nastali v Trbovljah, so del sistematičnega zbiranja ustnih pričevanj članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo, s katerim smo začeli v preteklem letu. Pogovori osvetljujejo lokalni vidik osamosvojitvenih dogodkov ter razkrivajo medsebojno povezanost ljudi, občutek odgovornosti in osebno doživljanje tveganj v času vojne za obrambo samostojne Slovenije. V Trbovljah je bilo posnetih enajst posameznikov, njihova pričevanja pa so vključena v muzejsko zbirko ustnih virov o osamosvojitvi Slovenije. Zbirka hrani avdio-vizualno gradivo z osebnimi spomini veteranov in drugih udeležencev dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja ter je namenjena raziskovanju in ohranjanju spomina na dogodke in na vlogo lokalnih skupnosti, civilistov, veteranov in politikov v procesu osamosvajanja Slovenije.
Pripravila: Manca Murakezi