Slika Interniranca iz leta 1949 je pretresljivo pričevanje o izkušnji koncentracijskega taborišča. V ospredju vidimo dva interniranca, ujeta v trenutku, ki kljub utrujenosti in izmučenosti razkriva drobec človeške bližine s prižigom cigarete, tj. z majhno gesto, ki v brutalnih razmerah taborišča pomeni mnogo več kot navado. Je trenutek solidarnosti in obstanka. Omersa figure izriše z izrazito psihološko ostrino: izsušena lica, napete linije obraza, prevelike, zaskrbljene oči in okorele roke pripovedujejo o telesni izčrpanosti. Barvna paleta je temna, zemeljska, skoraj sivkasta, kot bi v sebi nosila težo mraza, lakote in negotovosti. Ozadje je zamegljeno, naseljeno s komaj razločnimi postavami, ki vzpostavljajo atmosfero brezčasne ujetosti in anonimnosti množice. Z rahlo karikaturnim, a globoko empatičnim poudarkom na potezah obraza Omersa doseže močan psihološki naboj.
Nikolaj Omersa (1911–1981)
Nikolaj Omersa (1911–1981) je bil slovenski slikar in ilustrator, eden ključnih predstavnikov povojnega slovenskega modernizma. Rodil se je v Idriji, študiral slikarstvo na zagrebški akademiji in bil član skupine Neodvisni. Leta 1944 ga je gestapo aretiral in deportiral v koncentracijska taborišča Dachau, Dora in Ravensbrück; izkušnja internacije je pozneje pomembno zaznamovala njegov opus. Po vojni je predaval na ljubljanskih gimnazijah in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1954–1973), kjer je vplival na generacije mladih umetnikov. Slikal je mestne vedute, krajine, figure in intimne motive, znan pa je tudi kot eden najbolj prepoznavnih slovenskih knjižnih ilustratorjev 20. stoletja. Prejel je več pomembnih nagrad, med njimi trikrat Levstikovo nagrado in Prešernovo nagrado (1978). Omersa velja za »pesnika Ljubljane in Pirana« ter subtilnega kronista osebnih in kolektivnih izkušenj svojega časa.
Pripravila: Tina Fortič Jakopič