Mirko Lebez je v pričujočem delu upodobil skrito partizansko bolnišnico, umeščeno v gosto gozdno okolje. Prikaz lesenih barak, ki se razprostirajo med vitkimi debli in neravnim terenom, deluje dokumentarno, a hkrati osebnostno doživeto. Bolnica je ujeta v preplet drevesnih linij, ki jo ščitijo in obenem zakrivajo, kakor je tudi v realnosti narava varovala ranjene pred sovražnikom. Z likovnega vidika delo zaznamuje preprosta, a izrazita risba s tankimi, odločno zarisanimi črtami. Lebez v tem primeru ni posegal po senčenju ali dodatnih slikarskih efektih, saj zgoščena mreža linij in premišljeno urejen prostor zadostujeta za ustvarjanje občutka prostorske globine. Dinamično prepletanje vertikal debel in diagonalnih potez daje prizoru napetost, medtem ko mirno umeščene barake vzpostavljajo kontrast stabilnosti in reda. S tem je umetnik dosegel ravnovesje med dokumentarno natančnostjo in izrazno močjo, ki gledalca spomni na tiho, a junaško zgodbo partizanskih bolnic.
Mirko Lebez (1912–1992) je bil slikar, grafik in ilustrator. Kot partizan je med drugo svetovno vojno ustvarjal risbe, ki so beležile življenje in boj v gozdovih. Po vojni je študiral slikarstvo v Ljubljani in se posvetil grafiki, knjižni ilustraciji ter dokumentiranju partizanske zgodovine. Njegova dela zaznamuje dokumentarnost, preprost, a izrazit risarski slog ter pozornost do vsakdanjih prizorov iz življenja borcev.
Pripravila: Tina Fortič Jakopič