Motiv partizanske kolone, ki se vije skozi zasneženo pokrajino, je eden izmed prepoznavnih ikonografskih motivov partizanske umetnosti. Pogosto se pojavlja v risbah, grafikah in slikah različnih avtorjev, saj združuje naravo, gibanje in idejo skupnosti. Drago Vidmar je ta motiv v delu Partizanska kolona z ranjencem na nosilih upodobil na izrazito liričen in čustveno zadržan način, ki izstopa po svoji spokojnosti. Zimska pokrajina, blago tonirana z nežnimi rjavkastimi odtenki, deluje presvetljeno in tiho, skoraj brezčasno. V tej tišini se odvija prizor z borci, ki prenašajo ranjenca, korakajoč po zasneženi poti. Čeprav je prizor naporen in simbolično težak, ga Vidmar upodobi z občutkom sočutja, človeške bližine in spoštovanja do kolektivnega napora. Risba ni dramatična, temveč pretanjeno umirjena, saj je v ospredju lepota geste, ne izpostavljanje heroizma. Kompozicija, ki se poglablja v prostor, deluje skoraj kot vizualni spomin, tih, a trden. To delo je značilen primer Vidmarjeve risbe, kjer prevladuje mehka modelacija.
Drago Vidmar (1911–1980) je bil slovenski slikar, risar in grafik, znan po socialnokritičnih delih in angažiranem ustvarjanju med drugo svetovno vojno. Študiral je na Umetniški šoli v Zagrebu in kasneje na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu. Že pred vojno je bil aktiven kot ilustrator in karikaturist, objavljal je v različnih časopisih in revijah. Med drugo svetovno vojno se je pridružil narodnoosvobodilni borbi in deloval v kulturniški sekciji pri Glavnem štabu NOV in POS, kjer je bil med osrednjimi ustvarjalci partizanske risbe, plakata in karikature. Ustvarjal je dela z izrazitim dokumentarnim in simbolnim nabojem, pogosto s poudarkom na delavskem človeku, boju in vsakdanjosti vojne. Za svoje umetniško in družbeno-politično delovanje je prejel številna priznanja: medalja za hrabrost in red zasluge za narod (po 1945), red dela II (1957), red zaslug za narod z zlato zvezdo (1975), Prešernovo nagrado za leto 1977 (1978).
Pripravila: Tina Fortič Jakopič