Drago Vidmar: Partizanska kolona z ranjencem na nosilih

Drago Vidmar: Partizanska kolona z ranjencem na nosilih

Motiv partizanske kolone, ki se vije skozi zasneženo pokrajino, je eden izmed prepoznavnih ikonografskih motivov partizanske umetnosti. Pogosto se pojavlja v risbah, grafikah in slikah različnih avtorjev, saj združuje naravo, gibanje in idejo skupnosti. Drago Vidmar je ta motiv v delu Partizanska kolona z ranjencem na nosilih upodobil na izrazito liričen in čustveno zadržan način, ki izstopa po svoji spokojnosti. Zimska pokrajina, blago tonirana z nežnimi rjavkastimi odtenki, deluje presvetljeno in tiho,  skoraj brezčasno. V tej tišini se odvija prizor z borci, ki prenašajo ranjenca, korakajoč po zasneženi poti. Čeprav je prizor naporen in simbolično težak, ga Vidmar upodobi z občutkom sočutja, človeške bližine in spoštovanja do kolektivnega napora. Risba ni dramatična, temveč pretanjeno umirjena, saj je v ospredju lepota geste, ne izpostavljanje heroizma. Kompozicija, ki se poglablja v prostor, deluje skoraj kot vizualni spomin, tih, a trden. To delo je značilen primer Vidmarjeve risbe, kjer prevladuje mehka modelacija.

Kolona in ranjenec.
Drago Vidmar, Partizanska kolona z ranjencem na nosilih, mešana tehnika na karton, 1944 –1945, inv. št. SK-222

Drago Vidmar (1911–1980) je bil slovenski slikar, risar in grafik, znan po socialnokritičnih delih in angažiranem ustvarjanju med drugo svetovno vojno. Študiral je na Umetniški šoli v Zagrebu in kasneje na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu. Že pred vojno je bil aktiven kot ilustrator in karikaturist, objavljal je v različnih časopisih in revijah. Med drugo svetovno vojno se je pridružil narodnoosvobodilni borbi in deloval v kulturniški sekciji pri Glavnem štabu NOV in POS, kjer je bil med osrednjimi ustvarjalci partizanske risbe, plakata in karikature. Ustvarjal je dela z izrazitim dokumentarnim in simbolnim nabojem, pogosto s poudarkom na delavskem človeku, boju in vsakdanjosti vojne. Za svoje umetniško in družbeno-politično delovanje je prejel številna priznanja: medalja za hrabrost in red zasluge za narod (po 1945), red dela II (1957), red zaslug za narod z zlato zvezdo (1975), Prešernovo nagrado za leto 1977 (1978).

Pripravila: Tina Fortič Jakopič

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.