Alenka Gerlovič: Vito Globočnik

Alenka Gerlovič: Vito Globočnik

Portret svojega moža Vita Globočnik je Alenka Gerlovič ustvarila tik po koncu druge svetovne vojne. Delo nastopa v značilni portretni maniri, s katero je umetnica znala ujeti tako zunanje značilnosti kot notranjo držo upodobljenca. Moški, s partizansko čepico in očali, je prikazan v trenutku tihe zbranosti – ne kot heroj v akciji, temveč kot misleča figura, vpeta v zgodovinski čas, a hkrati zelo človeška. Na njegovi čepici je izpostavljena rdeča zvezda kot ključni simbol narodnoosvobodilnega boja in nove ideološke identitete povojne Jugoslavije. V ozadju se bohotita dve barvni polji, rdeče in modro, med katerima figura skoraj lebdi. Ta barvna kompozicija ustvarja kontrast in atmosfero notranje napetosti. V tem lahko prepoznamo aluzijo na jugoslovanske barve (rdeča, modra, bela), ki simbolično utrjujejo pripadnost ideji nove države in skupne borbe južnoslovanskih narodov. Barvni nanosi so hitri, ekspresivni, z značilnim akvarelnim prelivanjem, ki izraža živo prisotnost trenutka. Risba je spontana, a zanesljiva ter poudarja figure brez pretiranega modeliranja, v čimer se posebej kaže veščina umetnice. Delo ob enem ne le dokumentira podobo konkretnega posameznika, pomembnega umetnika, kulturnika in aktivista, temveč simbolizira širšo generacijo kulturnikov, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju in v njem igrali tudi idejno-vrednostno vlogo.

Alenka Gerlovič, Vito Globočnik, akvarel, 1945, RI-578

Alenka Gerlovič (1919–2010) je bila akademska slikarka, scenografka, lutkarica in likovna pedagoginja. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Takoj ob pričetku vojne (1941) se je pridružila OF in delovala kot ilegalka, nato pa se je leta 1944 pridružila partizanom v grafičnemu ateljeju Centralne tehnike KPS v Starih žagah in Črmošnjicah. Med vojno je izdelala številne risbe, grafike, ilustracije in plakate, poleg tega pa je bile tudi avtorica lutkovne igre Jurček in trije razbojniki iz leta 1945, za katero je izdelala tudi scenografijo. Po vojni je bila scenografka Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kasneje pa je poučevala likovni pouk. Vseskozi je bila zelo dejavna članica Društva slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1981 je prejela nagrado Prešernovega sklada.

Pripravila: Tina Fortič Jakopič

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.