Državna realka v Ljubljani

Državna realka v Ljubljani

Leta 1916 je Srečko začel obiskovati ljubljansko realko, saj je njegov oče želel, da bi se izšolal za gozdarskega inženirja ter se ukvarjal s pogozdovanjem Krasa. V tem času je začel pesniti in sodelovati pri dijaškem krožku Kres, ki je izdajal istoimensko šolsko leposlovno glasilo, v katerem je Kosovel objavljal svoja dela. Njegovo zanimanje za literaturo je botrovalo tudi nastanku tiskanega dijaškega lista Lepa Vida, ki pa je zaradi visokih stroškov izdaje in premajhnega števila naročnikov še poslabšal njegov že tako slab gmotni položaj.

Stavba
Državna realka v Ljubljani, danes Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana (Vegova), Ljubljana, med obema svetovnima vojnama. Fotografska zbirka časopisa Slovenec. Foto: neznan, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Kosovel, vajen kraške kamnite pokrajine, ki jo prečesava burja, in jasnega neba, se v megleni Ljubljani nikoli ni mogel povsem udomačiti. Vseskozi je hrepenel po domačem kraju in to svoje hrepenenje prelil tudi na papir. Najzgodnejšo usmeritev njegovega ustvarjanja tvori impresionistična lirika s prevladujočimi motivi Krasa, matere in slutnje smrti.

Pripravila: Barbara Kočevar

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.