Zbirka razglednic
Vsebinsko najbogatejši del zbirke je vezan na obdobje prve svetovne vojne. Med njimi so razglednice z motivi slovenskih slikarjev iz skupine Vojska v slikah, deklaracijske razglednice, propagandne razglednice Rdečega križa, avstro-ogrske mornarice in razglednice s prizori vojaškega življenja, poveljniki, vladarji in ruševinami. Med njimi so tudi posamezne ročno narisane unikatne razglednice.
Iz poznejših obdobij velja omeniti plebiscitne razglednice, skupino razglednic in voščilnic z motivi narodnega izročila Maksima Gasparija, nemške in italijanske propagandne razglednice iz druge svetovne vojne ter številne panorame krajev iz poznejšega obdobja. Z besedili, poštnimi žigi, znamkami in drugimi značilnostmi na križišču arhivske, likovne in fotografske dediščine, so razglednice pomemben vir za kulturno zgodovino.
Koloriran portret filmske igralke Ide Kravanje (1907-1979), rojene v Divači, z umetniškim imenom Ita Rina. Največji mednarodni filmski uspeh je doživela leta 1929 s filmom Erotikon.
Razglednica je ena od šestih družbeno-kritičnih karikatur, ki so izšle leta 1920 kot skupina razglednic. Karikature z jasno risbo, pod naslovi verižnikova kupčija, posel, kosilo, teža, strah in kes slikajo družbeno neenakost, delo, življenje, kazen in usodo prekupčevalca.
Slovenski Narodni svet za Koroško je izdal skupino plebiscitnih razglednic katerih avtor je bil Maksim Gaspari. Slovenska stran je svojo propagando gradila na narodni samoodločbi, boju za ohranitev slovenskega jezika, stereotipizaciji nasprotnika in zaostreni narodni retoriki. V ozadju razglednice je krajinska podlaga značilna za identifikacijo slovenskega prostora. Pojava v mestnem, morda celo dunajsko krojenem, premajhnem zelenem oguljenem suknjiču, deluje kot tujek in metafora propadle avstro-ogrske monarhije. Vso to ikonografijo podčrtuje tudi besedilo na razglednici. Avtor razglednice je Maksim Gaspari.
Plebiscitna razglednica št. 12 z napisom: Kni škoda za črivle, za tvoje noje, da za spufano Avstrijo brusiš pete, je lep primer razglednice s katerimi je slikar Maksim Gaspari značilne likovne elemente povezoval z jezikom kot temeljem slovenske identitete in z lokalnim narečjem skušal razglednico čvrsto umestiti v lokalno okolje in nagovoriti koroško volilno telo. Avtor razglednice je Maksim Gaspari.
V času prve svetovne vojne so se slovenske vojno propagandne razglednice Vojska v slikah nadaljevale kot Deklaracijske razglednice, ki so bile izdane v podporo množičnemu deklaracijskemu gibanju. Risal jih je Slikar Maksim Gaspari in deklaracijska razglednica št. 146 z napisom »Človek ni rojen sebi – ampak domovini! je nosila podobo slovenskega politika, duhovnika in narodnega voditelja Janeza Evangelista Kreka. Avtor razglednice je Maksim Gaspari.
Med slovenskimi razglednicami iz časa prve svetovne vojne je bila zelo pomembna skupina razglednice Vojska v slikah. Največ razglednic je prispeval slikar Maksim Gaspari (1883-1980). Razglednica Pri zibelki je izšla kot 72 v šesti skupini, leta 1915. Ima značilno dvodelno strukturo, ki je ločevala prizore vojaškega in civilnega življenja z glavnim in stranskim prizorom, ki je podčrtaval ločenost in različnost vojnega doživljanja. Pomemben element njegovih razglednic je poezija, ki je likovno pripoved povezovala v vsebinsko celoto. Avtor razglednice je Maksim Gaspari, pesem napisana na razglednica je od Simona Gregorčiča.
Med najbolj zanimivimi razglednicami zbirke so unikatne ročno izdelane razglednice slovenskih vojakov. Takšna je tudi razglednica z znakom Soške armade 1915, ki jo je Franc Jurna, vojak 2. gorskega strelskega polka, poslal Emiliji Čiligoj v Št. Peter/ Pivko. Avtor razglednice je Franc Jurn.