Zbirka osebnih predmetov in dokumentov
Skrbnik zbirke: Marko Štepec
Najštevilčnejši del zbirke so pisma, legitimacije, izkaznice, spričevala, dnevniki, osebne listine in dokumenti. Iz obdobja prve svetovne vojne, poleg drobcev iz osebnih zapuščin in korespondence, hranimo knjigo pokopanih vojakov na ljubljanskih Žalah. Posebni vsebinski sklopi so vezani na vojsko, partizansko saniteto, kulturo in življenje med drugo svetovno vojno.
Poleg osebnih listin in dokumentov, ki so jih ohranili slovenski taboriščniki, so pomembne vpisne knjige sodnih zaporov v Ljubljani 1943-45, Radovljici 1941-44, personalni listi iz kaznilnice v Begunjah, kartoteke zapornikov v Ljubljani 1942-43 ter seznami transportov v taborišče Dachau 1942-45. V zbirki je hranjena tudi knjiga umrlih internirancev na otoku Rabu 1942-43. Zbirko dopolnjujejo različni osebni predmeti in izdelki.
V zapuščini dr. Frana Spillerja Muysa se je ohranila lesena tobačnica. Bil je vojak med prvo svetovno vojno, poslan na vzhodno bojišče v Galicijo in med umikom avstro-ogrske vojske na greben Karpatov so mu januarja 1915 zmrznile noge. Marca 1916 je s 4. bosansko hercegovskim pehotnim polkom odšel na soško bojišče na pobočje Rombona. Dosegel je čin nadporočnika in bil odlikovan. Ves čas vojne je imel s seboj tobačnico in jo tudi pozneje skrbno hranil kot spomin na vojno. Njegov sin jo je podaril muzeju.
Rokopisni, ilustrirani dnevnik v verzih iz prve svetovne vojne.
Jeseni 1917 je mlad vojak škatlico z uhani podaril Dragici Szillich de Gleria na železniški postaji Logatec in jo prosil, da naj jih shrani zanj, ko se bo vračal iz bojišča. Če pa se ne bo vrnil, naj jih podari hčerki, tedaj dveletni deklici Majdi. V škatlici sta bila uhana, spletena iz las, ki sta vojaka spominjala na dekle, dom … Po vojni se ni vrnil in uhani so ostali deklici Majdi, ki jih je shranila skupaj z zgodbo. Sto let po dogodku je dragocenost neznanega vojaka, ki se žal ni vrnil z bojnih polj, Anja Dular podarila muzeju.
Prvi del dnevnika Boštjan Olipa , ki ga hrani muzej, obsega 11 strani gosto pisanega rokopisa. Kronološko se začenja 2. septembra 1914 z opisom vojnih dogodkov vojakov 7. lovskega bataljona v vzhodni Galiciji, do 20. avgusta 1915, ko je bil pisec v ruskem ujetništvu. Boštjan Olip je bil pozneje obsojen na smrt zaradi upora vojakov 7. lovskega bataljona v Radgoni.
General Rudolf Maister je napisal več pisem prijatelju in soborcu za severno mejo Vilku Hrenu. Dve pismi hranimo tudi v muzejski zbirki.
Partituro koračnice, posvečene generalu Rudolfu Maistru, je delo skladatelja češkega rodu Dragotina Nevšimala, ki je bil dirigent in vodja vojaške godbe 40. pehotnega polka vojske Kraljevine Jugoslavije.