Računalniška zbirka

Program za urejanje besedi Wordstar je izšel leta 1978 in je bil sprva razvit za operacijski sistem CP/M. Prva verzija za sistem MS/DOS je izšla leta 1982 in je kmalu postal najbolj priljubljen program za obdelavo besedil pri uporabnikih osebnih računalnikov. Leta 1991 je izšel Wordstar za operacijski sistem Windows, ki pa ni dosegel uspeha svojega predhodnika. Prehitela sta ga tudi konkurenta Wordperfect in MS Word. Zadnjo posodobitev za Wordstar so objavili decembra 1992.

Wordstar je omogočal pisanje, urejanje in oblikovanje besedila. V odsotnosti miške je bilo večino ukazov možno opraviti s pomočjo bližnjic na tipkovnici. Vgrajen je imel črkovalnik, kasnejše verzije pa so imele že vgrajene funkcije urejanja besedila, ki jih poznamo še danes. Worstar 6.0 iz naše zbirke je shranjen v lični škatli s kartonskim ovitkom. Namestitveni program je shranjen na 5,25 palčnih disketah, poleg pa sta še dve knjigi z navodili za uporabo.

Macintosh (tudi Mac) je družina osebnih računalnikov, ki jih proizvaja podjetje Apple Computer. Prvi Macintosh je na trg prišel 24. januarja 1984 s spremljajočo reklamo v stilu Orwelovega leta 1984. Bil je eden prvih osebnih računalnikov z grafičnim uporabniškim vmesnikom in miško. Računalnik je skozi čas doživel veliko sprememb. V naši zbirki hranimo modele Macintosh Plus, Macintosh 30/SE in Macintosh Classic. Prodali so več kot 2 milijona računalnikov.

Računalniško igrico za ZX Spectrum sta napisala Žiga Turk in Matevž Kmet. Kaseta s programom je izšla  leta 1984 pri Radiu Študent. Spada v kategorijo pustolovskih iger v kateri mora igralec iz tujine pretihotapiti računalniški sistem, ki ga sestavljajo TV, kasetofon in mikroračunalnik. Pri tem igralca ovirajo Bedanec, čarovnice in drugi liki iz slovenske zgodovine. Igrica se je nadaljevala s Kontrabant 2, kjer je bilo potrebno odkriti vrata v novo tisočletje in stopiti skoznje.

Slovenska predelava računalnika ZX Spectrum, namenjena urejevalniku besedila z istim imenom, ki ga je leta 1985 razvil Primož Jakopin. Namesto običajnih »radirk« je imela Ines profesionalno tipkovnico, omogočala pa je tudi vgradnjo enote microdrive. Zasnoval jo je Saša Albert, ki nam je prvo izvedbo Ines podaril ob razstavi GoTo1982. Izdeloval jo je Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko.

Računalnik Partner, zasnovan na procesorju Zilog Z80, je bil ob svojem nastanku najmanjši računalnik iz družine Iskra Delta. Uporabljali so ga kot samostojen računalnik za obdelavo podatkov. Prek serijskega vmesnika je bila mogoča priključitev na mrežo, kjer je simuliral terminal Paka 2000. Leta 1985 je dobil novo sodobnejšo obliko. Uporabnikom je bil na voljo sistem za vodenje poslovanja, imenovan MIPOS. Obsegal je glavno knjigo, saldakonte, skladiščno poslovanje in fakturiranje. Poleg tega je bil na voljo tudi urejevalnik besedil. Iskra Delta je za uporabnike po naročilu izdelovala tudi druge programe. V standardno konfiguracijo računalnika je sodil tudi matrični tiskalnik TRS 835.

IBM je leta 1980 predstavil diskovni sistem 3380. Njegova zmogljivost je presegala 1GB – za tiste čase izredno veliko. Sistem je bil namenjen za delovanje v t.i. mainframe računalnikih. Vsaka enota je obsegala dva diska s skupno kapaciteto 2,5 GB. Sistem v velikosti velikega hladilnika je tehtal več kot 200 kg. Ob predstavitvi je njegova cena znašala od 80.000 dolarjev navzgor. Zadnje modele je IBM umaknil iz prodaje maja 1996, kar predstavlja 15-letno proizvodno serijo; serija, daljša od večine diskovnih pogonov.

Disk iz naše zbirke je deloval v podjetju Merkur.

Predstavljen je bil maja 1984 kot Hewlett Packardov prvi pravi prenosnik, znan tudi pod kodnim imenom “Nomad”. Omogočal je delo na poti, saj je imel vgrajeno baterijo, ki je omogočala do 16 ur delovanja. Monokromatski LCD z ločljivostjo 480×128 pik je prikazoval 16 vrstic po 80 znakov. Poleg operacijskega sistem MS DOS 2.11 je imel v ROM u naložen še preglednico Lotus 1-2-3, urejevalnik besedila MemoMaker in terminalski emulator, ki je prek modema služil za komunikacijo. Na računalnik je bilo možno priklopiti disketno enoto za shranjevanje podatkov in tiskalnik HP Think Jet. Računalnik, ki ga hranimo, je deloval v Industriji usnja Vrhnika.

Commodore 64, ki je bil v osemdesetih letih izjemno popularen računalnik za domačo rabo, je bil javnosti prvič predstavljen avgusta 1982, začetna cena 595 USD pa je za zmeren denar ponujala za tisti čas precej dobre zvočne in grafične zmogljivosti. Poganjal ga je procesor MOS 6510. Za igranje igric in programiranje v Basicu je skrbelo 64 Kb RAM. Za nalaganje programov je bila namenjena kasetna enota, kasneje pa tudi disketnik. V letu 1986 je dobil tudi novo podobo. Do leta 1993, ko je bila proizvodnja C64 dokončno ukinjena, je bilo prodanih med 17 in 25 milijonov računalnikov, kar C64 uvršča med prodajne uspešnice v računalniškem svetu.

Večina računalnikov v osemdesetih letih je bila naprodaj le prek pooblaščenih prodajalcev, podjetje Commodore Business Machines pa je svoje izdelke pošiljalo tudi na police supermarketov in trgovin z igračami. C64 je bil še zlasti privlačen, ker za delovanje ni potreboval posebnega monitorja, temveč ga je bilo mogoče enostavno priključiti na običajen televizijski sprejemnik. Za Commodore 64 je bilo izdanih okoli 15.000 kosov programske opreme.

Atari ST je bil domači računalnik, ki ga je gnal Motorolin procesor 68000 pri 8 MHz ter s 512 ali več kB pomnilnika ter 3,5″ disketno enoto in miško. Podoben je bil drugim tedanjim računalnikom, ki so bili prav tako zgrajeni okrog Motorole 68000 – Amigi in Macintoshu. Čeprav je bil Macintosh prvi domači računalnik z grafičnim vmesnikom (GUI), je bil ta monokromatski, Atari ST pa je imel barvni uporabniški vmesnik.

Atari je oznanil prihod njihovega takrat novega izdelka 520ST januarja 1985 na sejmu elektronike v Las Vegasu. Zaradi številnih podobnosti z Apple Macintosh računalnikom si je takoj prislužil vzdevek »Jackintosh« (Jack Tramiel je bil ustanovitelj Atari Corporaton in še pred tem tudi Commodore International). Atari 520ST naj bi z uspešno prodajo rešil podjetje, zato so ga na prodajne police spravili izredno hitro – prej kot v enem letu po idejni zasnovi. Uporabniki Atarija 520ST so imeli težave predvsem z iskanjem primerne programske opreme – večina je namreč podpirala le platforme IBM PC, Apple in Commodore 64.

Atari 2080 je bil posebnež, ki ga je v Sloveniji prodajala Mladinska knjiga. Modelu 1040 so dodali 1 MB RAM in ga preimenovali v 2040. V muzeju hranimo več primerkov serije Atari ST.

Disketa je diskovni medij za shranjevanje podatkov. Sestavljen iz tankega in prožnega magnetnega medija. Prav zaradi te gibkosti je dobila ime floppy disk. V računalnikih se je uporabljala z uporabo disketnega pogona.

Leta 1967 je IBM začel razvoj prve diskete in disketnega pogona. Leta 1971 je bila predstavljena 8-palčnem (20 cm) disketa s kapaciteto 80 KB. Manjše in z večjo kapaciteto 5¼-palčne diskete so bile predstavljene leta 1976. Dosegle so kapaciteto do 1,2 MB. Ta format je počasneje nadomestil 3½-palčni format, ki je bil prvič predstavljen leta 1982.

Diskete so ostale priljubljene skoraj 40 let, vendar se je njihova uporaba do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja zmanjševala. Po letu 2000 so bile diskete vse redkejše in so se uporabljale predvsem s starejšo strojno opremo. Sony je svoje zadnje diskete izdelal leta 2011.