Numizmatična zbirka
Zbirka bankovcev in kovancev obsega plačilna sredstva iz rednega plačilnega prometa na slovenskem ozemlju od začetkov 20. stoletja do današnjih dni. Hranimo tako avstro – ogrske krone kot začetni set evrskih kovancev.
Zagotovo najpomembnejši del zbirke predstavljajo plačilna sredstva ter vse druge oblike plačevanja blaga in storitev iz druge svetovne vojne v Sloveniji – t. i. partizanska plačilna sredstva (obveznice, plačilni boni, priznanice in ročno pisana potrdila o plačilu blaga in storitev na osvobojenem ozemlju).
Žigosan bankovec za 2 avstro-ogrski kroni, rdeče barve. Na aversu in reversu sta motiva ženskih portretov. Žigi so nečitljivi. Napis dve kroni izpisan v osmih jezikih monarhije.
Bankovec za 1 dinar je bil tiskan v Parizu brez navedenega datuma. V obtok je prišel 26. novembra 1919 in se je zamenjal za bankovce 10 in 100 dinarjev v srebru. Iz obtoka so ga umaknili 30. septembra 1927.
Bankovec zeleno-modro-oranžne barve z vodnim žigom portreta kralja Aleksandra. Na aversu je portret mladega kralja Petra II. Karađorđevića.
Na sprednji strani je bankovec v odtenkih modre barve na beli podlagi. V vogalih bankovca je oznaka vrednosti 1 v beli barvi na temnomodri podlagi. Številka ena je tudi na sredini nad slovenskim grbom. Nad, ob in pod številko sta napis “Denarni zavod Slovenije plača ob izdaji enotnega državnega denarja prinositelju tega bona eno liro v takratni državni valuti« ter podpisa blagajnika in predsednika v rdeči barvi.
Zadnja stran bankovca je v odtenkih rjave barve. Na vseh vogalih je v svetlo rjavi rozeti temnorjava oznaka v vrednosti 1. V sredini bankovca je na svetlo in temnorjavi podlagi prepredeni z geometričnimi ornamenti, številka 1 bele, preko katere je napis lira. Levo se vije napis “odlok Predsedstva SNOS o pooblastitvi denarnega zavoda Slovenije pri Predsedstvu SNOS, in desno, “Za izdajo plačilnih bonov z dne 12. 3. 1944 v zv. z odlokom SNOS o izdaji plač. bona z dne 20. II. 1944.
Bankovec Federativne ljudske republike Jugoslavije za 100 dinarjev iz leta 1955 je rdeče barve, serijske številke so oranžne, nima vodnega žiga. Na aversu je motiv ženske v narodni noši avtorja Tanasija Krnjajića, na reversu je motiv mesta Dubrovnik avtorja Božidarja Kocmuta.
Bankovec Socialistične federativne republike Jugoslavije za 10 dinarjev iz leta 1968 je rjave barve, serijske oznake so oranžne barve, Na aversu je levo motiv železarja Arifa Heralića iz Zenice, desno so napisi Narodna banka Jugoslavije v treh verzijah in dveh pisavah ,pod njimi pa številka deset, obkrožena z napisom dinar v štirih verzijah in dveh pisavah ter podpisa viceguvernerja in guvernerja. Na reversu je v sredini številka 10, ki jo obkrožajo napisi deset dinarjev v štirih jezikih in dveh pisavah.
Bankovec Socialistične federativne republike Jugoslavije za 1000 dinarjev iz leta 1990, je oranžno, oker in rjave barve. Ima varnostno nitko in vodni žig z motivom Nikole Tesle. Na aversu levo je portret Nikole Tesle. V sredini je številčna oznaka vrednosti 1000 dinarjev, nad njim grb SFRJ in napis Narodna banka Jugoslavije v treh različicah. Skrajno desno spodaj so rdeče serijske oznake.
Na reversu je motiv prikaza poskusa delovanja električnega polja, desno spodaj in levo zgoraj je številčna oznaka 1000 dinarjev, v zgornjem desnem robu pa se pojavi napis SFR JUGOSLAVIJA v latinici in cirilici.
Specimen vrednostnega bona Republike Slovenije iz leta 1991 je rumeno-zelene barve. Na aversu je motiv Triglava, ob zgornjem robu je napis REPUBLIKA SLOVENIJA. Številka 1 se pojavi v spodnjem levem robu in uokvirjena v zgornjem desnem robu. Na reversu je na levi strani motiv knežjega kamna. V osrednjem delu je stilizirano obkrožena številka 1 nad njo pa napis REPUBLIKA SLOVENIJA. Na obeh straneh je diagonalni napis rdeče barve SPECIMEN.
Kot začasni denar je Banka Slovenije je 8. oktobra 1991 izdala in izročila v obtok vrednostne bone za 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000 tolarjev, maja 1992 pa še za 5.000 tolarjev.
Bankovec Republike Slovenije za 100 tolarjev iz leta 2004 ima na sprednji strani lik slikarja, impresionista Riharda Jakopiča, izdelan v ročni gravuri. Podobo dopolnjuje senca profila, izpolnjena z mikro pisavo.
V osrednjem delu leve polovice bankovca sta slikarska paleta in dva slikarska čopiča. V vodnem znaku je lik Riharda Jakopiča. Na zadnji strani sta detajl Jakopičeve slike “Sonce” in načrt nekdanjega Jakopičevega paviljona v Ljubljani v globokem tisku.
Avtorja idejnih osnutkov sta Miljenko Licul in Zvone Kosovelj, portrete je narisal slikar Rudi Španzel. Prva izdaja bankovca za 100 tolarjev je bila 15. 1. 1992.
V prozorni polivinilasti vrečki z dvojezičnimi napisi so shranjeni kovanci začetnega paketa – količina in vrednost je razvidna z napisa na vrečki. Navedene so tudi skupna vrednost, menjalno razmerje in prepoved, da se denar ne sme vnovčiti pred 1. 1. 2007.
S 1. januarjem 2007 je zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji postal evro. Slovenske banke so že 15.decembra 2006 dale v prodajo začetne komplete kovancev v vrednosti 12,52 € (3000 SIT), ki so v obtok prišli 1. januarja 2007. Avtor osmih motivov nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.
Primerek začetnega kompleta evrskih kovancev je hkrati naznanjal tudi slovo dotedanjega slovenskega plačilnega sredstva – tolarja.