Likovna zbirka

Zbirka je vsebinsko orientirana v družbenokritično in angažirano umetnost, ki je nastajala med obema svetovnima vojnama. Osrednje mesto v zbirki imajo likovna dela, nastala med drugo svetovno vojno: partizanska grafika, dela iz fašističnih in nacističnih taborišč, taborišč za vojne ujetnike in okupatorjevih zaporov ter so edinstvena v evropskem merilu. V slogu po vojni režimsko usmerjenega socialističnega realizma, Muzej hrani predvsem dela, nastala za javne spomenike ter opremo vladnih in drugih javnih prostorov in predstavljajo narodnoosvobodilni boj in revolucijo, obnovo in izgradnjo domovine ter portrete narodnih herojev in političnih osebnosti.

Skrbnica: Tina Fortič Jakopič
: Na grafiki sta moški in ženska. Moški je v partizanski uniformi, ženska pa v srajci in krilu. Ženska je prikazana v profilu. Obrača se proti oškemu in mu podaja svojo desno roko. Moški jo gleda in drži njeno roko s svojo desno roko. V ozadju so prikazane ruševine.

V delih partizanske grafike v večini sledimo prizorom borbe, herojev in najbolj dramatičnih trenutkov vojne. Poznamo pa tudi nekaj upodobitev intimnih trenutkov, ljubezni, počitka in pomoči soborcem. Dotična grafika kljub zaznambi jasnega vojnega opustošenja v ozadju, v ospredje postavlja zaljubljen par ob slovesu. Par si zre v oči in se s to vezjo loči od vojne realnosti okoli in ji hkrati kljubuje.

Ime predmeta: Alenka Gerlovič – Partizanska ljubezen
Inventarna številka: GR-22
Datum nastanka: 1930–1945
Kraj nastanka: Črmošnjice
Mere: 21,5 cm x 17,5 cm
Material: linorez
Celopostavni kip moškega. Oblečen ima predpasnik, ker je usnjar. Svoji rok ima iztegnjeni in prekrižani pred samo. Dlani so stisnjene v pesteh.

Kip usnjarja oz. talca s predpasnikom je Kalin izdelal v zvestem sledenju maniri socrealističnega realizma. Talec s spredaj zvezanima rokama nastopa pokončno, ponosno, hrabro in kljubovalno.  Načrt za spomenik v Kamniku je oblikoval arhitekt Vinko Glanz, Boris Kalin pa je prispeval bronasti kip.

Kip je na ogled v Oglednem delu depojev državnih muzejev v Pivki.

Ime predmeta: Boris Kalin – Talec – Usnjar (osnutek)
Inventarna številka: KI-46
Datum nastanka: 1949
Mere: 205 cm x 67 cm x 60 cm
Material: mavec
Slika žene, ki drži v rokah puško. S puško meri skozi okno. Z desno nogo stoji na tleh, z levo nogo je naslonjena na skrinjo ob oknu. V ozadju leži mrtev mož. Desno od žene je na tleh vržena ločnica.

Dramatična upodobitev žene v borbi prikazuje žensko figuro v trenutku velike napetosti. Slikar se bolj kot na njenega sovražnika osredotoča na protagonistko, njeno voljo, moč in borbenost. Z ozkim kadriranjem je ženska figura posebej kompozicijsko in barvno izpostavljena.

Ime predmeta: Dore Klemenčič-Maj – Žena v borbi
Inventarna številka: SK-5
Datum nastanka: 1947
Datum pridobitve: 17. januar 1961
Mere: 130 cm x 112 cm
Material: olje na platno
Kip gole ženske figure. Kip ni celopostaven, na dnu se zaključuje z upodobitvijo zgornjega dela nog. Ženska je delno nagnjena nazaj, roki ima prekrižani nad glavo. Obrazne poteze niso zaznamovane.

France Kralj se je pogosto posluževal motiva akta in polakta. Torzo Muzeja novejše zgodovine Slovenije je oblikovan v ekspresivnem kiparskem izrazu. Z gladko obdelavo kiparske površine, delnim zasukom telesa in idealizacijo oblik je kipar ustvaril čutno in izrazito voluminozno podobo ženskega telesa, ki deluje prepričljivo lahkotno.

Predmet je na ogled na stalni razstavi Slovenci v XX. stoletju.

Ime predmeta: France Kralj – Ženski torzo
Inventarna številka: KI-100
Datum nastanka: 1940-1945
Datum pridobitve: 13. marec 1992
Mere: 36 cm X 14 cm x 11 cm
Material: marmor
Na risbi sta dva konja, ki lebdita nad požgano vasjo. Na enem konju jaha oseba z ogrinjalom s kapuco. Na sliki je viden dim in nevihtni oblaki. V požgani vasi na dnu slike je več porušenih in požganih hiš. Pred njimi leži skupina mrtvih oseb, ena ženska ob njih se z rokami obrača proti nebu.

Risba je ena izmed dvanajstih predlog, ki jih je umetnik želel kasneje izdelati v lesorezni tehniki. Podobe prikazujejo pripoved o usodnem uničenju sveta, opustošenju in hkrati novem začetku. V teh upodobitvah se črtna risba v krajših potezah povezuje v manjše ploskve, ki ustvarjajo tektonsko uravnoteženo kompozicijo. Podobne nadrealne prizore je zaznati že v Miheličevih prejšnjih delih, ki jih prav tako delno zaznamuje fantazijska motivika, vendar je v Ciklu Apokalipsa izredno neposredno uporabljen prav pristop sanjskih podob – lebdečih figur, med drugim tudi Apokaliptičnega jezdeca, ki popolnoma nadvladuje prizor pod sabo.

Ime predmeta: France Mihelič – Apokaliptični jezdec
Inventarna številka: RI-15147
Datum nastanka: Januar-april 1944
Kraj nastanka: Baza 13-23 na Bilpo
Datum pridobitve: 2020
Mere: 21 cm x 17 cm
Material: risba s tušem
Na sliki je v središču moška figura. Predstavlja umetnika oziroma kronista, ki beleži dogajanje okoli sebe. Okoli njega je več motivov: požgana vas, tuleči pes, petrolejka, okno, ožgano drevo.

Osnutek za linorez z motivom kronista je umetnik načrtoval že med 2. svetovno vojno. Kasneje je ta motiv udejanjil tako v grafični kot tudi v slikarski tehniki. Fantastično-apokaliptična podoba umetnika/kronista, ki nastopa kot zvest dokumentalist vojnih grozot, je ena umetnikovih najbolj poznanih podob. Vključuje paleto umetnikovih značilnih metafor (požgana vas, tuleči pes, petrolejka, okno, ožgano drevo).

Ime predmeta: France Mihelič – Kronist
Inventarna številka: GR-1019/a
Datum nastanka: 1955
Mere: 44 cm x 60 cm
Material: grafika
Na sliki je dvanajst oseb, ki so zbrane za mizo. Sedem oseb sedi, ostale osebe stojijo. Nekatere osebe so naslikane s hrbta. Na sliki je nočni prizor znotraj domačije. Prostor je osvetljen z lučjo, ki prihaja z leve strani. Osebe v prostoru so med pogovorom in razmišljanjem. Na sliki je prikazan ustanovitveni kongres KPS aprila 1937.

Slikar je v chiaroscuro maniri upodobil večfiguralni prizor ustanovitvenega kongresa KPS. Ta je potekal v strogi tajnosti v noči s 17. na 18. april 1937, in sicer najprej v cerkvi, potem pa na kmetiji Barličevih na Čebinah nad Trbovljami. Umetnik je z močnimi svetlobnimi poudarki izpostavil  vsebinsko dogajanje in portretno označil ključne osebe zgodovinskega trenutka. Gre za drugo verzijo Kosove slike iz leta 1950, ki se nahaja v Vili Podrožnik. 

Slika je na ogled na stalni razstavi v Moderni galeriji Ljubljana.

Ime predmeta: Gojmir Anton Kos – Ustanovni kongres KPS
Inventarna številka: SK-31
Datum nastanka: 1952
Datum pridobitve: 1952
Mere: 113 cm x 275 cm
Na sliki sta moški in ženska v partizanski uniformi. Moški se nagiba proti ženski in polaga svojo levo roko na njeno levo ramo. Moški in ženska sta zaljubljena, a njuna obraza sta zaskrbljena. Ozadje slike ni definirano.

Umetniki so se tudi dolgo po zaključku vojne vračali k upodobitvi medvojnih motivov in partizanska tematika je vedno znova vzniknila prav v Šubičevem opusu. Na dotičnem delu je upodobljen intimni prizor zaljubljenega para, ki ga zaradi slutnje grozot vojne ne prevzema veselje, temveč nasprotno otožnost in skrb. Slikar je površino gradil v skoraj monokromni paleti z izjemo rdečega poudarka v partizankini bluzi in s tem tudi barvno označil atmosfersko razpoloženje.

Ime predmeta: Ive Šubic – Partizanska ljubezen
Inventarna številka: SK-65
Datum nastanka: 1959
Mere: 95,5 cm x 68 cm
Material: olje na platno
Prizor kolone vaščanov z vozovi, ki jih spremlja mladi vojak. V tej podobi se gledalcu kolona približuje. Posebej izpostavljena je figura ženskega lika v levem spodnjem kotu, ki vodi sprevod.

Prizor kolone vaščanov z vozovi, ki jih spremlja mladi vojak. Perpektivična uprizoritev kolone oseb je bila pogost medvojni motiv, pri čemer so upodobljenci navadno v vlogi partizanov in prikazani v odhajanju. V tej podobi se gledalcu kolona približuje. Posebej izpostavljena je figura ženskega lika v levem spodnjem kotu, ki vodi sprevod.

Ime predmeta: Ive Šubic – Pomoč vojski
Inventarna številka: GR-65
Datum nastanka: 1944
Mere: 15 cm x 17,8 cm
Material: grafika
Kip dveh golih figur, ki se držita s hrbti. Kip je narejen iz mavca. Roke imata dvignjene proti nebu. Noge, rok in glavi niso dokončani. Zaključujejo se v komolcih, kolenih in pri čelu glav.

Kip predstavlja rahli stik moške in ženske figure, dveh neimenovanih in interniranih oseb, ki se v dramatični agoniji stegujeta proti nebu. Njuna povezanost v usodi in bolečini, ki se stalno ponavlja, je nakazana v njunih zrcalno oblikovanih torzih, grobi obdelani površini materiala in deformiranimi deli teles. Številčnost, razčlovečenje in anonimnost internirancev je poudarjena z delno upodobitvijo glav, ki se v deformirani ekspresivni gesti stegujeta navzgor. Mavčni osnutek Internirancev je kipar skupaj z Borisom Kobetom leta 1952 prijavil na mednarodni londonski natečaj za spomenik Neznanemu političnemu zaporniku (Unknown Political Prisoneer). Za svoje delo sta bila na natečaju posebej pohvaljena.

Ime predmeta: Karel Putrih – Interniranca
Inventarna številka: KI-226
Datum nastanka: 1950-1952
Kraj nastanka: Gonars
Datum pridobitve: 1986
Mere: 50 cm x 20 cm x 20 cm
Material: mavec
Na risbi je skupina treh moških oseb okoli mize. Dva moška sedita in se nagibata proti mizi, eden moški stoji s hrbtom proti nam in se tudi nagiba nad mizo. Gre za prizor znotraj koncentracijskega taborišča.

Pregelj s svojo umetnostjo vestno zabeležil absurd, nasilje in realnost druge svetovne vojne, in sicer z vidika posameznika, ki se je znašel v njej. Med svojim bivanjem v taboriščih je ustvaril več del, ki so pričale o poteku tamkajšnjega vsakdanjika. Med njimi so tudi prizori jetnikov ob omizju, ki označujejo trenutek interakcije med jetniki, skop, a vselej dejaven. Prizor je označen s skromnimi likovnimi sredstvi in le nekaj zaznambami potez in gibanj teles.

Ime predmeta: Marij Pregelj – Skupina ujetnikov
Inventarna številka: RI-5582
Datum nastanka: 1944
Mere: 24,5 cm x 16,5 cm
Material: tuš
Doprsni kip Josipa Broza Tita iz marmorja. Portretiranec je upodobljen v uniformi s kravato in našitki na ramenih. Lase ima počesane nazaj.

Doprsni kip Josipa Broza Tita je Marjan Keršič Belač ustvaril leta 1980. Gre za primer reprezentativnega portreta državne osebnosti, ki poleg zaznambe značilnih značajskih potez osebe vključuje tudi simbole njene politične moči. S pokončno držo in s strogim, a toplim pogledom je umetnik označil upodobljenčevo dominantno vlogo v družbi in njegovo odločnost ter se hkrati namerno izognil upodabljanju naturalistične zaznambe njegovega razpoloženja. Keršič Belač je Josipa Broza Tita pogosto portretiral v različnih kiparskih tehnikah. Dotični doprsni kip je postavljen na visok marmorni podstavek, ki sloni na nizkem lesenem podstavku.

Kip je na ogled v Oglednem delu depojev državnih muzejev v Pivki.

Ime predmeta: Marjan Keršič Belač – Portret Josipa Broza Tita
Inventarna številka: KI-204
Datum nastanka: 1980
Datum pridobitve: 17. februar 1998
Mere: 67 cm x 89 cm x 46 cm
Material: marmor
Risba gole ženske z ruto na glavi. Ženska stoji v sobi, kjer je tudi postelja in ob njej pručka. V desnem sprednjem koru je na steno prislonjena metla. Desno v ozadju je okno, kjer so na okenski polici rože. Ženska stoji v središču sobe, glavo obrača proti svoji desni, s telesom pa se nežno nagiba proti levi. Desno roko ima za hrbtom.

Delo spada med cikel risb Dekla Ančka, ki ga je umetnik ustvaril med internacijo v italijanskem taborišču Gonars. S pretanjenimi risbami je označil mlado dekle, v katerem se prebuja ženskost. Z intimnimi in erotičnimi prizori, kjer se prepletata prikrito in odkrito, je uspel zajeti pristno spoznavanje dekleta s samim seboj. Cikel Dekla Ančka je umetnik že leta 1942 razstavil v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti v Ljubljani.

Ime predmeta: Nikolaj Pirnat – Dekla Ančka
Inventarna številka: RI-247
Datum nastanka: 1942
Kraj nastanka: Gonars
Mere: 24,5 cm x 16,5 cm
Material: risba
Na grafiki je moški v partizanski uniformi, ki je prikazan s hrbta. V desni roki drži granato. Zajema zalet, da jo bo vrgel na bunker, ki je v ozadju na griču.

Eden od šestih linorezov, ki jih je Pirnat ustvaril za grafično mapo Naša borba (Nočni juriš, Prvi je uničen, Na bunker, Partizanka, Naš top, »Maščujte me!«). Ostalih šest grafik je za mapo prispeval France Mihelič.

Ime predmeta: Nikolaj Pirnat – Na bunker!
Inventarna številka: GR-71
Datum nastanka: 1944
Kraj nastanka: Črmošnjice na Kočevskem
Mere: 17 cm x 14 cm
Material: linorez
Bronast doprsni kip moške osebe s kratkimi lasmi. Oseba zre resno navzdol predse. Oblečeno ima oblačilo z okroglim ovratnikom.

Doprsni portret italijanskega zdravnika v taborišču Gonars, ki je bil zelo naklonjen Nikolaju Pirnatu in drugim umetnikom. Na Cordarovo pobudo je Pirnat prejel od taboriščne komande celo naročilo gonarške madone, za katero je naredil več osnutkov, vendar do izvedbe ni prišlo.

Ime predmeta: Nikolaj Pirnat – Portret dr. Maria Cordara
Inventarna številka: KI-15
Datum nastanka: 1942
Kraj nastanka: Gonars
Mere: 60 cm x 40 cm x 34 cm
Material: bron
Osnutek za partizanki lepak. Slika je razdeljena na tri ločena polja. V vsakem je posmehljivo prikazan sovražnika v treh različnih obdobjih.

Osnutek za partizanki lepak razdeljen na tri ločena polja, ki posmehljivo prikazujejo sovražnika v treh različnih obdobjih in napovedujejo njegov propad.

Ime predmeta: Nikolaj Pirnat – Tri zime
Inventarna številka: GR-991
Datum nastanka: 1930–1945
Mere: 22,8 cm x 31 cm
Material: grafika
Slika v tehniki olje na juto. Na sliki je množica oseb, ki se vije v štirih pasovih od desne proti levi. Osebe se v naslikane v agoniji in obupu. Imajo žalostne in šokirane izraze na obrazu. Nekatere se obračajo proti nebu. Slika je bila narejena kot osnutek za kasnejši mozaik.

Sutjeska. Ime ene ključnih bitk, ki je pomenila preobrat v prid jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja. Zaradi velikih izgub, okrutnosti okupatorjevih sil, trpljenja in poguma je postala ena od središčnih tem mitologije in podobotvorja NOB in je zato doživela številne vizualne in monumentalne upodobitve. Te so vrh dosegle s Pregljevim mozaikom (1962) in spomeniškim kompleksom v Tjentištu na Sutjeski (1971). K temu pa bi lahko šteli tudi filma Sutjeska (1973). Slikarska osnutka Marija Preglja in številne študijske risbe ter skice za veliki mozaik so v Sloveniji edini ohranjeni likovni vir vrhunca tako umetnikovega kot tudi slovenskega posvetnega stenskega slikarstva. Zaradi indirektne mozaične tehnike se osnutek »bere« zrcalno od desne proti levi. V delu se zrcali Pregljeva osebna izkušnja nasilja, trpljenja, lakote in medčloveške okrutnosti v dolgem vojnem ujetništvu.

Ime predmeta: Osnutek za mozaik Marija Preglja – Sutjeska, prenašanje ranjencev
Inventarna številka: SK-95
Datum nastanka: 1961
Mere: 103 x 290 cm
Material: olje na juto
Na plakatu je naslikana slikarska paleta s tremi čopiči. Na plakatu je zapisano vabilo na slikarsko razstavo slikarjev samoukov v taborišču Gonars. Podpisani so umetniki, ki so na razstavi razstavljali svoja dela: Drelse, Dular, Horvat, Kranjc, Kasal, Pirnat (prečrtano), Belič.

Plakat (vabilo) na slikarsko razstavo slikarjev samoukov (Drelse Otmar, Dular Slavko, Horvat Valentin, Kranjc Jože, Kresal, Belič), ki so poleti 1942 obiskovali slikarsko šolo v taborišču Gonars (z dovoljenjem taboriščne uprave). Tekst na plakatu: Taborišče “a” Gonars / Danes bo ves dan odprta / slikarska razstava otvoritev ob 10. uri / risb in karikatur / Razstavljajo: Drelse / Dular / Horvat / Kranjc / Kasal / Pirnat (prečrtano), Belič.

Ime predmeta: Otmar Drelse – Plakat za slikarsko razstavo
Inventarna številka: RI-13061
Datum nastanka: 1942
Kraj nastanka: Gonars
Mere: 89,5 cm x 63 cm
Material: risba
Na plakatu je ženska, ki stopa naprej od desne proti leve. Obe roki ima stisnjeni v pesti. Na zapestjih ima lisice, ki pa so pretrgane. Spredaj je napis, ki se glasi: Slovenka, svobodna si in prvič boš volila.

Med osmimi volilnimi plakati Ive Šubica, ki jih hranimo v Muzeju, poudarjamo plakat z žensko kot osrednjo figuro in s sloganom »Slovenka, svobodna si in prvič boš volila«. Natisnjen je bil 7. aprila 1944 v ilegalni partizanski Grafiki 11a.

Vloga žensk je bila na partizanskih plakatih močno poudarjena, kar je bilo izraženo tako s sliko kot z agitacijskimi slogani. Simbol ene temeljnih pridobitev narodnoosvobodilnega boja, širše volilne pravice, so bile prav ženske.

Ime predmeta: Plakat Ive Šubica– Slovenka, svobodna si in prvič boš volila
Inventarna številka: MO22721, Pp871
Datum nastanka: 1944
Mere: 70 cm x 49,5 cm
Material: Grafika 11a, papir, linorez (rdeča, črna)
Na sliki je mestni prizor med gradnjo. V Ozadju vidimo tri velike gradbe, ki jih gradijo delavci. Spredaj in v središču slike se vijejo kolone delavcev. Delavci so moški in ženske. V rokah nosijo različno orodje za gradnjo. Tisti, ki hodijo spredaj v kolonah, nosijo rdeče in jugoslovanske zastave.

Tone Kralj je ustvaril več variant motiva gradnje Nove Gorice, tako v slikarski kot tudi v grafični tehniki. V tej upodobitvi se je motivno močno približal socrealističnim težnjam po dokumentiranju kolektivne družbene izgradnje domovine z množico voluminozno in vehementno oblikovanimi delavci. Kljub temu to beleženje skupinske akcije poteka brez pravega patosa, skupinske udarniške energije in optimizma ob grajenju skupne prihodnosti, zato je slika poleg svoje zanimive izraznosti pomembna tudi kot komentar oz. interpretacija socrealističnih oblikovnih zahtev tistega časa. 

Ime predmeta: Tone Kralj – Gradnja Nove Gorice
Inventarna številka: 1947
Datum nastanka: 1947
Mere: 95 cm x 121 cm
Material: olje na platno
Na sliki se dva moška in ena ženska plazijo v snegu pod žičnato ograjo. Slika prikazuje čas druge svetovne vojne, ko je bila Ljubljana obdana z žico. V ozadju je na hribu naslikan Ljubljanski grad.

Dramatični in čustveno nabiti prizor bega ilegalca pod bodečo žico nas popelje v trenutek največje napetosti. Z veliko figuro v prvem planu in perspektivično zaznambo pokrajine v ozadju umetnik vključi gledalca neposredno v upodobljeni prizor in s tem izzove njegovo reakcijo. Kralj je z barvno paleto, gibanjem in gestami upodobljenca zajel tako njegov fizični napor ob begu kot tudi njegov prepričljiv čustven odziv strahu in nemira.

Ime predmeta: Tone Kralj – Ilegalci
Inventarna številka: SK-58
Datum nastanka: 1944
Mere: 70 cm x 93 cm
Material: olje na platno
Na sliki je dopasni portret ženske v modri obleki. Ženska ima svetlo rjave lase do ramen. Ozadje je nedefinirano v zeleni barvi.

Slika ženske figure v modrem kostimu pred zelenim ozadjem.

Ime predmeta: Vito Globočnik – Ženski portret
Inventarna številka: SK-179
Datum nastanka: 1946
Datum pridobitve: 18. december 2009
Mere: 81 cm x 61 cm
Material: olje na platno
Na risbi je notranjost koncentracijskega taborišča. Zadaj je narisana ograja taborišča s stolpom. Ob ograji se vije kolona taboriščnikov od leve proti desni. V ospredju risbe so pri figure z vedri, ki pobirajo odpadke s tal.

Muzej hrani 78 dragocenih risb, ki jih je v koncentracijskem taborišču Dachau v letih 1944–1945 ustvaril Vlasto Kopač. Vključujejo prizore vsakdana v taborišču; umivanje, delo, mučenje, kaznovanje, portreti in smrt. Dotična podoba prikazuje kolono taboriščnikov na poti v kopalnico.

Ime predmeta: Vlasto Kopač – Na semenj v kopalnico
Inventarna številka: RI-5335
Datum nastanka: 19. april 1944
Kraj nastanka: Dachau
Mere: 10,5 cm x 15 cm
Material: risba s tušem
Na fotografiji je osem lutk, ki visijo. Lutke predstavljajo različne like v gledališki igri. Oblečene so v različne uniforme druge svetovne vojne. Ob njih so tudi lutke matere in očeta z otrokom. Zraven je vključena tudi lutka osla.

Partizansko lutkovno gledališče je leta 1944 na osvobojenem ozemlju Bele krajine začelo delovati iz potrebe po kulturni dejavnosti in izražanju takratnih aktualnih političnih razmer. Glavni pobudnik za to borbeno, propagandno, veselo in ironično gledališče je bil avtor lutk, kipar Lojze Lavrič. Prva predstava lutkovne igre Jurček in trije razbojniki je bila uprizorjena na silvestrski večer 1944, nato pa so z njo gostovali po osvobojenem ozemlju. Vseh 16 lutk je po zamisli umetniške skupine Centralne tehnike KPS ročno izdelanih iz med vojno dostopnega materiala. Lutke so v Muzeju od leta 1953, od leta 1962 pa tudi rekonstrukcije kulis.

Ime predmeta: Partizanske lutke
Inventarna številka: 163, 167, 168
Datum nastanka: 1944
Kraj nastanka: Osvobojeno ozemlje Bele krajine
Material: les, padalska svila, tkanina, karton
Na sliki je množica ljudi, ki hodijo proti nam. Množico vodi žena v beli obleki s predpasnikom. V rokah ima rdečo zastavo s srpom in kladivom. Za žensko so naslikani delavci v delovni opravi s predpasniki in orodjem. V ozadju se vidi del gradbene konstrukcije tovarne Litostroj.

Pengov v dotični upodobitvi upošteva vsa primarna določila socrealističnega slikarstva. Z izbiro poenotene množice v gibanju in misli prikaže takrat tako zaželeni motiv zborovanja, polnega optimizma in delovnega zanosa. Z izpostavitvijo ženske figure z zastavo poudari enakovrednost pomena obeh spolov v povojni rekonstrukciji družbe in izgradnji nove domovine.

Ime predmeta: Slavko Pengov – Litostroj
Inventarna številka: SK-88
Datum nastanka: 1949
Mere: 57 cm x 66,5 cm
Material: olje na platno
Na sliki je prizor iz taborišča Kampor na otoku Rabu. V ospredju je šotor, v katerem je več oseb. En moški iz šotora za noge ven vleče pokojno gospo. V okolici so tudi otroci. V ozadju je še več podobnih šotorov.

Izredno eksplicitna podoba dogajanja v koncentracijskem taborišču Kampor na otoku Rabu. Prizorišče je razdeljeno v več prostorskih planov in manjših prizorov, ki pričajo o surovi realnosti bivanja v internaciji.

Ime predmeta: Janez Lajevec – Rab
Inventarna številka: GR-38
Datum nastanka: 1943
Mere: 19,60 cm x 16 cm
Material: grafika

V nemškem taborišču Allach, podružnici Dachaua, je po osvoboditvi taborišča maja 1945, med pričakovanjem povratka v domovino, Boris Kobe, arhitekt in slikar, na »slovenskem bloku« (št. 10) ustvaril zelo izvirno in posebno umetniško delo, komplet 54 risb – kart majhnega formata 9 x 6 cm, narisanih s tušem in z barvnimi svinčniki, z naslovom Taboriščni tarok. Ikonografija Taboriščnega taroka se zelo razlikuje od klasičnih podob na navadnih tarok kartah. V sklopu kart s figurami je umetnik upodobil taboriščnike kot nadomestilo za kralje, kraljice, konjenike (kavale) in fante, kot jih poznamo pri klasičnem taroku. Umetnik je na svoj izvirni način na kartah narisal prizore krute resničnosti, ki jih je kot interniranec doživljal v treh koncentracijskih taboriščih. Ko je Kobe na srčev as zapisal »PRINTED BY KOBE BORIS NO 142841 KZ-ALLACH«, je poudaril, da so bili jetniki v taborišču popolnoma razčlovečeni in ponižani na najnižjo možno raven, saj niso bili obravnavani kot ljudje, temveč zgolj kot gole številke. Eno od njegovih sporočil morda lahko razumemo tudi tako, da je bilo vse, kar so počeli s taboriščniki, en sam absurd in kruta igra s človeškimi usodami in življenji, nenazadnje pa tudi kot opomin in svarilo, naj se podobna kruta igra nikoli več ne odigra.

Taboriščni tarok je vpisan na Nacionalno listo Spomin sveta.

Ime predmeta: Taboriščni tarok umetnika Borisa Kobeta
Inventarna številka: RI-1111-1139, RI-1300-1324
Datum nastanka: 1945
Kraj nastanka: Allach, Nemčija
Mere: 9 x 6 cm
Material: papir, barvni svinčniki, tuš
Bronast kip golega ženskega telesa. Ženska sedi s prekrižanimi nogami »po turško«. S komolci se naslanja na kolena in si glavo podpira z rokami. Lase ima zadaj zvezane v čop.

Batičev številčen opus se poleg spomeniške in javne plastike, portretov, grafike, ilustracij in slik razteza tudi v polje male plastike. Sedeče dekle je primer bolj osebnega pristopa k obravnavanemu motivu z izjemno plastično obravnavo figure in gladkim pretokom oblik. Dekle je prikazano v kontemplativnem duhu, trenutku spokoja in miru. Njeno telo s posameznimi idealiziranimi detajli in s stilizacijo gornjega dela deluje nežno, elegantno in fragilno.

Kip je na ogled v knjižnici MNSZS.

Ime predmeta: Stojan Batič – Sedeče dekle
Inventarna številka: KI-99
Datum pridobitve: 13. maj 1992
Mere: 40 cm x 35 cm x 34,5 cm
Nazaj na kustodiat

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.