Kartografska zbirka
Kartografska zbirka obsega zemljevide iz 20. stoletja in nekaj zemljevidov iz 19. in 21. stoletja. Glavnino predstavljajo splošne, tematske in topografske karte različnih meril in izdaj, od avstro-ogrskih, nemških, britanskih, ameriških, italijanskih, do jugoslovanskih in slovenskih. Večinoma predstavljajo slovensko ozemlje, pa tudi ozemlje držav v Evropi, v manjšini pa tudi ozemlja v Afriki in Aziji. V zbirki so tudi zemljevidi Geodetske sekcije Glavnega štaba NOV in POS (Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije). Posebnost zbirke so rokopisni zemljevidi in zemljevidi z naknadno vnesenimi oznakami iz časa druge svetovne vojne, ki jih je za muzej pridobil kartograf Branko Korošec, zemljevidi, ki jih je pridobil Lojze Vršnik, član muzejske terenske ekipe ter načrti.
Med darovalci zemljevidov muzeju so Šime Flajnik, Jože Humar, Ivan Kavčič, Stanislav Kocjan, Stane Kremžar, Dušica Kunaver, Borivoj Lah, Štefka Lužar, Boris Mihajl, Franc Pajntar, Rado Pehaček, Riko Romih, Janez Senica, Dušan Stefančič, Peter Škofic in Savo Vilhar.
Kartografska zbirka se v celoti hrani v muzejskih depojskih prostorih v Depojih državnih muzejev v Pivki.
Ročno izrisani načrt nacističnega koncentracijskega taborišča Dachau z okolico v merilu 1 : 5.000 je pod imenom projekta »SS-lager Dachau« izdelal gradbeni oddelek Waffen-SS in policije München-Dachau. Načrt je bil izdan 3. maja 1944. Preveril ga je poročnik (SS-obersturmführer) Gauster.
Zemljevid »Umgebung von Laibach« (Ljubljana z okolico) je topografski zemljevid v merilu 1:75.000 iz konca 19. stoletja. Spada med t.i. četrto vojaško topografsko izmero (Landesaufnahme IV) Avstro-ogrske monarhije. Na zemljevidu je označen najstarejši ljubljanski živalski vrt (Thiergarten). Živalski vrt knezov Auerspergov se je nahajal na Studencu (Studenz) v Polju.
Zemljevid krajevnih imen naselitvenega področja A Spodnje Štajerske (Ortsnamenkarte des Siedlungsbereichs A der Untersteiermark) je leta 1944 izdelal Tehnični oddelek agrarnega okoliša v Mariboru. Ob merilu 1 : 25.000 je žig z napisom o pomanjšanem merilu na 1 : 50.000. Vsi kraji posavsko-obsoteljskega območja so navedeni v nemščini. Z rdečo so podčrtani kraji Radeče (Ratschach), Boštanj (Sawenstein), Raka (Arch), Krško (Gurkfeld), Brežice (Rann), Bizeljsko (Wisell) in Bistrica ob Sotli (Königsberg am Sattelbach). Z zeleno je označena meja dveh okrožij, z rdečo so označene meje glavnih občin. Spodnjo Štajersko na jugu in vzhodu omejuje meja Tretjega rajha – na zemljevidu sta kot mejni državi navedeni Italija in Hrvaška. V času nastanka zemljevida je bilo italijansko okupacijsko območje Ljubljanska pokrajina že del nemške Operativne cone Jadransko primorje.
Ročno izrisani zemljevid z nemškim in slovenskim naslovom »Upravna razdelitev Ljubljanske pokrajine« (Verwaltungseinteilung der Provinz Laibach) v merilu 1 : 300.000 je bil izdelan po kapitulaciji italijanskih oboroženih sil in z nemško zasedbo Ljubljanske pokrajine. Na zemljevidu so označene meje in sedeži občin, političnih okrajev in sodnih okrajev. Vsi kraji so izpisani v slovenščini.
Nemški ponatis topografskega zemljevida Vojno geografskega inštituta (VGI) Kraljevine Jugoslavije iz leta 1940 (Karte von Jugoslawien, Samobor, 1 : 100.000) je svojevrsten dokument razmejevanja od okupatorjev razkosane Slovenije leta 1941. Razmejitvena komisija med Tretjim rajhom in Neodvisno državo Hrvaško (NDH) je za določitev poteka nove meje na zemljevid s črnim tušem vnesla trigonometrične točke nekdanjega VGI, z rdečim tušem pa označila nekatere »štajersko-hrvaške« orientacijske kote ob meji. Z modro je zarisala mejo Ljubljanske pokrajine, NDH in Tretjega rajha, ki pa v tej različici ni obveljala, saj je NDH okupirala slovenske vasi Bregansko selo, Nova vas pri Bregani, Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem.
Nemška topografska skica z naslovom Artillerie-Schiessplatz St. Peter i. K. v merilu 1:12.500 iz leta 1944 prikazuje strelišča za artilerijo pri Št. Petru na Krasu (današnji Pivki). S kotami so označena artilerijska strelišča (unterstand) z imeni »Janda« in »Kropatschek« ob Petelinjskem jezeru, »Höfer« in »Leithner« ob Palškem jezeru ter »Verona« na Vlačnem. Presihajoče Palško jezero je poimenovano kot občasno mokrišče (Zeitweise nass). Na skici sta označena tudi skladišče streliva (Munitionsdepot) pri vasi Trnje in delovno poslopje (Barakenlager – Arbeitsdetachement) v Št. Petru.