Leto 2026 bo v MNSZS zaznamovano z raznolikim programom, v ospredju pa bo 35. obletnica samostojnosti Republike Slovenije. To pomembno leto dopolnjuje tudi odločitev Vlade RS, ki je 2026 razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela, ob 100. obletnici njegove smrti. MNSZS se mu bo poklonil s posebno razstavo, ki bo občinstvo popeljala skozi kraje in ustvarjalne pokrajine slovenskega pesnika.
Hkrati se muzej podaja v enega svojih pomembnejših razvojnih korakov, v proces nove zasnove stalne razstave. Zaposleni se intenzivno posvečajo pripravam na nov koncept postavitve, ki bo v prihodnjih letih eden ključnih muzejskih projektov.
35 let samostojne Slovenije
Programski poudarek na osamosvajanju Slovenije bo obiskovalcem ponudil poglobljen in zanimiv vpogled v ključne procese oblikovanja slovenske državnosti, diplomacije in družbenega razvoja.
Zgodbe v daru: Predsedniška darila od osamosvojitve do danes
(junij 2026)
Z osrednjo občasno razstavo protokolarnih daril nekdanjih predsednikov in aktualne predsednice Republike Slovenije muzej odpira vrata v svet, ki je javnosti običajno skrit. V prostor simbolnih gest, diplomatskih povezav in najdragocenejših predmetov, ki so v zadnjih 35 letih soustvarjali podobo slovenske države v svetu. Razstava bo prvič na enem mestu predstavila izbrana darila, ki so jih prejeli predsedniki Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek, dr. Danilo Türk, Borut Pahor ter aktualna predsednica Nataša Pirc Musar. To so tudi predmeti, ki nosijo posebna sporočila, kulturne zgodbe in osebne poteze svetovnih in domačih voditeljev.
Razstava obiskovalce popelje v samo jedro predsedniške diplomacije. Osvetlila bo, kako predsednik republike predstavlja državo doma in v tujini, zakaj so protokolarna darila eno najprepoznavnejših orodij diplomatskega komuniciranja in kako prek njih države gradijo svoj ugled, odnos ter mednarodno identiteto. V dinamični postavitvi bo mogoče od blizu spoznati tudi delovanje predsedniškega urada, protokolarne posebnosti uradnih obiskov, vlogo prve dame oziroma soproga ter kompleksno mrežo mednarodnih stikov.
Med razstavljenimi predmeti se bodo znašli tako dragoceni darovi najvišjih političnih predstavnikov kot domiselni izdelki otrok, vsak s svojo zgodbo in svojim mestom v diplomatskem mozaiku.
Razstava nastaja v tesnem sodelovanju z Uradom predsednice Republike Slovenije in Protokolom Republike Slovenije, zato ponuja redko priložnost za celovit vpogled v simbolni svet države, ki ga običajno vidimo le skozi kratke televizijske utrinke.
Slovenci: odtisi preteklega, fotografije dr. Hanna Hardta
(februar-maj, Ljubljanski grad in junij 2026, preddverje Viteške dvorane)
Dr. Hanno Hardt (1934–2011), rojen v Nemčiji, je bil svetovno znan komunikolog in dolgoletni profesor na University of Iowa (ZDA) in Univerzi v Ljubljani. Znan je bil po svojem interdisciplinarnem pristopu k medijem, vizualni kulturi in komunikacijam. Fotografijo je razumel kot pomembno orodje kulturnega in političnega spominjanja. Na razstavi bo predstavljen njegov obsežen projekt Slovenci (1991–2008), v katerem je zabeležil dve desetletji slovenske tranzicije. V ospredju njegovih fotografij so vedno ljudje v prizorih iz življenja v malih mestih, na sejmih, sprevodih in povorkah, ki v gledalcu vzbudijo spomin na pretekle dogodke in razmišljanje o zgodovinskih spremembah.
Slovenija skozi številke 1991–2026
(oktober 2026, preddverje Viteške dvorane)
Razstava bo ponudila primerjalni vpogled v statistične podatke Slovenije med letoma 1991 in 2026 ter prikazala spremembe v gospodarstvu, demografiji, okolju, turizmu in širšem družbenem razvoju. Z grafi, slikovnimi gradivi in fotografijami bo na pregleden način prikazala, kako se je v 35 letih spreminjalo življenje prebivalcev Slovenije.
Razstava bo obiskovalcem nudila vpogled v razvoj Slovenije kot samostojne države in nastaja v sodelovanju s Statističnim uradom Republike Slovenije.
Začetki slovenske diplomacije 1991–1992
(avgust 2026, muzejska ploščad)
Diplomacija pogosto ostaja v ozadju, kljub temu pa je ena ključnih veščin, s katero države gradijo mednarodne vezi, preprečujejo konflikte in oblikujejo prihodnost svojih prebivalcev. Fotografska razstava na muzejski ploščadi bo osvetlila začetke slovenske diplomacije v letih 1991 in 1992, s posebnim poudarkom na medvojnih pogajanjih ter prizadevanjih za mednarodno priznanje.
Potujoča razstava Kako je Slovenija postala samostojna država?
V letu 2026 se bodo zaposleni v muzeju podali po slovenskih osnovnih šolah z gostujočo potujočo razstavo Kako je Slovenija postala samostojna država? Razstava bo mladim prikazala pot Republike Slovenije od ene izmed jugoslovanskih socialističnih republik do članice Evropske unije. Učenci bodo spoznali ključne teme in prelomne trenutke, kot so razmere v Jugoslaviji po Titovi smrti, do njenega razpada, razglasitev samostojnosti, vojne za obrambo samostojne Slovenije ter nekatere pomembne spremembe v vsakdanu na poti do vstopa v EU.
Razstavo bo spremljala delavnica o metodah zbiranja ustnih virov, s pomočjo katere se bodo učenci naučili, kako pristopiti k zbiranju osebnih spominov. Tako bodo lahko v svojem okolju povprašali bližnje in odkrivali zgodovino skozi njihove pripovedi.
Dogodki ob 35-letnici samostojnosti
Muzej pripravlja interdisciplinarno zasnovan simpozij, ki bo združil strokovnjake za obdobje po osamosvojitvi. Čez vse leto bo potekala tudi serija dogodkov Na robu sodobnosti, posvečena celovitemu razmisleku o sodobni zgodovini Slovenije, od procesov osamosvajanja do družbenih, političnih in kulturnih sprememb, ki še naprej oblikujejo naše vsakdanje življenje. V sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo bo soorganiziran tudi strokovni posvet o ključnih dogodkih med letoma 1990 in 1991.
Leto pesnika Srečka Kosovela
»In tu in tam. Le bežno potovanje.« Fotografsko-literarna razstava o Srečku Kosovelu
(14. maj 2026, muzejska ploščad)
Razstava bo obiskovalce popeljala skozi poezijo in kraje, tesno povezane z življenjem Srečka Kosovela. Izbrana literarna dela, vključena v razstavo, razkrivajo pesnikovo doživljanje posameznih okolij ter pripovedi dodajajo njegovo osebno, intimno noto. Fotografije in razglednice bodo prikazale kraje v podobi, kakršno je Kosovel poznal sam, s čimer bo obiskovalec stopil v njegov čas in prostor.
Občasni razstavi Adria4ever ter Ženske in delo
Adria4ever – Adria za vedno
(februar 2026, muzejska ploščad)
Ob 65. obletnici ustanovitve bo muzej pripravil razstavo, posvečeno zgodovini podjetja Adria Airways, slovenske letalske družbe, ki je prvi komercialni let opravila leta 1961. Čeprav se je njena zgodba leta 2019 sklenila z razglasitvijo stečaja, je podjetje v svoji oseminpetdesetletni zgodovini zaznamovalo številne prelomne trenutke in pustilo pečat v razvoju slovenskega civilnega letalstva. Razstava bo povezovala zgodovinska besedila, fotografsko gradivo, izbrane predmete in osebne pripovedi, ki skupaj razkrivajo razvoj in identiteto družbe. Pri soustvarjanju razstave so vključeni tudi nekdanji zaposleni, ki s svojimi spomini in pričevanji dopolnjujejo pripoved o družbi.
Ženske in delo: Med modernizacijo in tradicijo
(9. april 2026, preddverje Viteške dvorane)
Razstava bo osvetlila izkušnje ženskega dela v obdobju socializma in poznejših družbenih sprememb, s poudarkom na razlikah med urbanimi in ruralnimi okolji ter na prepletanju dela, migracij in vsakdanjega življenja. Posebno pozornost bo namenila odnosom solidarnosti, družabnosti ter dinamiki med delovnim in prostim časom. V ospredje bo postavila razmislek o delu skozi prizmo spola, ideologije in vsakdana ter prikazala, kako so politične in družbene spremembe oblikovale ženske izkušnje v tem obdobju.
Razstava bo celovito obravnavala ženske delovne izkušnje v socializmu in času družbenih prelomov, izpostavila njihove raznolike življenjske okoliščine in poudarila pomembnost spola kot analitične kategorije pri razumevanju dela, identitete in vsakdanjih praks.
MNSZS jo pripravlja v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Nova zasnova stalne razstave Slovenci v 20. stoletju
Leto 2026 bo prineslo nove aktivnosti, povezane s prenovo stalne razstave, zasnovano na dialogu z različnimi javnostmi. Muzej bo z delavnicami, pogovori in tematskimi srečanji zbiral zgodbe, izkušnje in razmišljanja posameznikov ter jih vključil v nastanek nove interpretativne zasnove stalne razstave. Dolgoročni projekt, s katerim je muzej pričel v letu 2025, poteka v več fazah in temeljil na sodobnih muzeoloških pristopih, razumevanju aktualnih družbenih vprašanj ter viziji muzeja kot odprtega prostora soustvarjanja.
Gostovanja razstav MNSZS 2026
Tudi v letu 2026 bo muzej stopal izven svojih prostorov in meja prestolnice ter uresničeval svoje poslanstvo, da kulturne vsebine približa kar najširšemu krogu ljudi. Z gostovanji razstav po različnih krajih Slovenije in v zamejstvu želi muzej ostati živ, odprt in dostopen, ne le za obiskovalce v Ljubljani, temveč za vse, ki jih zanima naša skupna zgodovina.
Gostujoče razstave v letu 2026:
Ljubljana – mesto v zelenem (Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad, Slovanska knjižnica, Ljubljana)
Marjan Ciglič – Mojster za vse čase: Utrinki iz vsakdanjega življenja (Slovanska knjižnica, Ljubljana)
Ljubljana skozi objektiv Marjana Cigliča (Krakovski nasip, Ljubljana)
90 let Šahovske zveze Slovenije (Festivalna dvorana Bled)
Avtobusi in trolejbusi Ljubljane 1927–1994 (Tehniški muzej Slovenije, Bistra)
Ana Frank – zgodba za sedanjost (Sevnica, Hrastnik, Kranj, Dobrova, Puconci)
Leta dela, truda in ponosa: dediščina Gradisa (Gospodarska zbornica, Ljubljana)
Zdravje je naše največje bogastvo (Zasavski muzej, Trbovlje)
Likovno ustvarjanje v taborišči, gostovanje z muzejskimi deli (Musée de la Résistance et de la Déportation de Besançon, Francija)
Predstavljeni program razstav in dogodkov za leto 2026 je okviren, določeni naslovi razstav so še opisni in niso dokončni. Muzej si pridržuje pravico do sprememb datumov, naslovov ali same realizacije posameznih razstav in dogodkov. Za najnovejše informacije obiščite spletno stran Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.