Po knjižni predlogi Dnevnik Ane Frank je nastal mednarodni projekt s potujočo razstavo Ana Frank – zgodba za sedanjost. Posebnost razstave je, da po njej vodijo učenci in dijaki. Na vodstva se pripravijo na dvodnevnem izobraževanju, ki ga izvede predstavnik Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Projekt se ne navezuje zgolj na Anino zgodbo, temveč tudi na še danes aktualne teme, kot so diskriminacija in človekove pravice.
Potujoča razstava vsebuje tudi besedilo v brajici in maketo skrivališča ter je delno prilagojena tudi za slepe in slabovidne.
Postavljanje razstave in uvajanje traja dva dni. Več informacij o projektu: www.anafrankslo.eu.
Če želite, da razstava gostuje na vaši šoli, prosimo pišite na monika.mocnik@muzej- nz.si ali pokličite na 01 300 96 34.
Auschwitz je za veliko taboriščnikov predstavljal kraj smrti. V koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo z območja Slovenije po do sedaj zbranih podatkih poslanih okoli 3.000 oseb. Obrazi nekaterih taboriščnikov so se ohranili, saj so jih ob prihodu v taborišče fotografirali. Ob ukinitvi taborišča je bilo ukazano uničenje vseh fotografij, vendar je fotografu in taboriščniku Wilhelmu Brasseju uspelo skriti zajeten del, več kot 30.000 fotografij. Danes jih hrani arhiv Državnega muzeja Auschwitz- Birkenau. Med njimi so na več kot 800 fotografijah upodobljeni Slovenci in Slovenke. 769 kopij njihovih portretov hrani Muzej novejše zgodovine Celje. Zbirka je bila osnova za oblikovanje potujoče medinstitucionalna razstave, ki preko fotografij pripoveduje zgodbe družin Šarh, Poljanšek, Žmauc, Hlačun, Prislan in Čeplak.
V sklopu gostovanja izvedemo vodstvo s kustosinjo (1–2 uri), na katerem se učenci ali dijaki spoznajo s tematiko.
Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije hrani 1077 predmetov, fotografij, del in dokumentov iz nemških in italijanskih zaporov in taborišč. Predmeti so v zbirki razvrščeni v tri sklope: predmeti, odvzeti taboriščnikom ob prihodu, predmeti, ki so jih taboriščniki izdelali ali uporabljali v taborišču, in predmeti, ki jih je imelo taboriščno osebje. V okviru potujoče razstave nekaj izbranih predmetov prinesemo tudi na vašo šolo. Razstava predstavlja teme, kot so ustanavljanje taborišč, matična in zunanja taborišča, razvrščanje koncentracijskih taborišč, število Slovencev v koncentracijskih taboriščih, sprejem in registracija, umrli, osvoboditev, vračanje in repatriacijske baze.
V sklopu gostovanja organiziramo delavnico (4–5 ur), na kateri učence ali dijake seznanimo s tematiko, da lahko nato samostojno vodijo po razstavi.
Razstava prikazuje taboriščni vsakdan, od prihoda deportirancev v nemško koncentracijsko taborišče do osvoboditve in odhoda domov. Na osmih panojih je poleg življenja posebna pozornost posvečena tudi ustvarjanju v taboriščih, ki je vključevalo predvsem izdelovanje različnih preprostih drobnih predmetov za vsakdanjo rabo. Taboriščniki so jih izdelali iz materialov, ki so jim bili na voljo v taborišču. Hkrati so kot vodilni motiv izpostavljene tudi redke risbe, ki so jih še med vojno skrivoma narisali zaprti slovenski likovni ustvarjalci. Med zaporniki je bilo namreč veliko likovnih umetnikov. Večji opus del je nastal po osvoboditvi taborišč in pričakovanju odhoda domov.
V sklopu gostovanja organiziramo delavnico (4–5 ur), na kateri učence ali dijake seznanimo s tematiko, da lahko nato samostojno vodijo po razstavi.
