Učne ure

Učna ura se osredotoča na prepoznavanje sovražnega govora na propagandnih plakatih iz 1. in 2. svetovne vojne ter časopisnih izsekih. Učenci bodo analizirali zgodovinske primere in jih povezali z današnjim časom – sovražnim govorom na družbenih omrežjih, medijsko manipulacijo in njunimi posledicami. Skozi razpravo bodo raziskovali možnosti preprečevanja sovražnega govora in kot zaključek oblikovali pozitivno kampanjo. Cilj učne ure je razvijanje kritičnega mišljenja, prepoznavanje sovražnega govora in manipulacije, ter zavedanje moči besed v oblikovanju družbenih odnosov.

Na delavnici učenci razmišljajo o svoji vlogi v skupnosti in svetu, ki jih obdaja. S pomočjo pogovora, kratkih zgodb in vsakdanjih primerov raziskujejo, kaj pomeni biti odgovoren, spoštljiv in aktiven član skupnosti, tudi če še nimajo volilne pravice. Skupaj razmišljamo o tem, kakšne pravice imajo otroci in kakšne dolžnosti imamo drug do drugega. Učenci se pogovarjajo o tem, kako lahko s svojimi vsakodnevnimi dejanji vplivajo na ljudi okoli sebe – kako pomagati sočloveku, kako se odzvati na krivico ali nepošteno ravnanje ter kako izraziti svoje mnenje na spoštljiv in prijazen način. Skozi vodene dejavnosti, pogovor in kratke naloge učenci spoznavajo, da lahko vsak posameznik prispeva k boljši in pravičnejši skupnosti. Delavnica spodbuja empatijo, sodelovanje, razumevanje različnih pogledov ter razvijanje občutka odgovornosti do drugih.

Učna ura z vprašanji in odgovori

V obliki zabavnega tekmovalnega kviza spoznavamo državo Republiko Slovenijo, njeno ozemlje in pokrajine ter sosednje države. Spoznamo organiziranost slovenske države. Pogovorimo se o državnih simbolih – himni, zastavi in grbu. Naučimo se, katere narodne manjšine živijo v Sloveniji ter kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na koncu se posvetimo tudi vprašanju, kako je Slovenija povezana z Evropsko unijo.

Razporejanje raznovrstnih zgodovinskih virov

Učna ura, pri kateri učenci z zgodovinskimi viri sami sestavijo časovni trak zgodovine 20. stoletja. Dopolnijo ga s ključnimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki, fotografijami, predmeti in z izumi. Učenci ponovijo snov, pridobijo vizualen pregled posameznega obdobja in se bolje časovno orientirajo. Delavnico priporočamo vsem skupinam, ki si bodo ogledale stalno razstavo.

Tematski pogovor in dešifriranje sporočil

Delavnica je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu ob ogledu Enigme na stalni razstavi spoznamo nemški šifrirni stroj in njegove kriptografske značilnosti, po katerih slovi. V drugem delu učenci ali dijaki sami dešifrirajo dve šifrirani besedili.

Rokovanje in iskanje informacij iz različnih zgodovinskih virov

Pri učni uri bodo učenci in dijaki z branjem fotografij razvijali vizualno pismenost, z branjem grafov in izsekov člankov pa spretnost analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij, ki jih lahko razberejo iz zgodovinskega vira. Vsebina učne ure zajema razglasitev slovenske samostojnosti in prve dni vojne za Slovenijo, torej obdobje med 26. in 28. junijem 1991.

Tematski pogovor o človekovih pravicah

Učna ura, ki vključuje javno razpravo. Na začetku se ukvarjamo s temami, kot so človekove pravice in dileme o človekovih pravicah. Pravice, ki so zapisane v ustavi in deklaraciji o človekovih pravicah, so ključni stebri vsake demokratične družbe. Vendar nobena pravica ni absolutna. Kaj se zgodi, ko pridejo temeljne pravice v medsebojni konflikt? Med pogovorom se mladi poučijo o temeljnih človekovih pravicah in o njih razpravljajo ob zgodbah in virih iz slovenske zgodovine 20. stoletja. Spoznanja navežejo na zgodbe, ki jih lahko vsakodnevno spremljajo in opazujejo v svoji ožji in širši okolici. Z učno uro želimo mlade spodbuditi k samostojnemu razmišljanju in oblikovanju mnenja o temah, kot so človekove pravice, rasizem, antisemitizem in strpnost.

Iskanje informacij iz raznovrstnih zgodovinskih virov, delo v skupini, poročanje

Kaj sploh pomeni, da si državljan Republike Slovenije? Kje je določeno, kdo je državljan in kakšne so njegove pravice in dolžnosti? Kaj pomeni, da živimo v demokratični državi? Katera država pa je nedemokratična? Pri učni uri bomo na podlagi raznovrstnih virov skupaj odkrivali odgovore na vprašanja o državi, demokraciji in državljanstvu v Republiki Sloveniji.

Iskanje informacij iz raznovrstnih zgodovinskih virov, delo v skupini, poročanje

Voden pregled demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije (1980–2008) ob zgodovinskih virih. Spoznamo značilnosti in obseg jugoslovanske krize v osemdesetih letih ter razloge, ki so Slovence dokončno odvrnili od Jugoslavije. Pojasnimo ključne dogodke, ki so pripeljali do osamosvojitve. Obravnavamo tudi vojno za Slovenijo in prvih dvajset let samostojne države, vključno z njenim mednarodnim povezovanjem.