Dve sliki na istem platnu
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije hranimo veliko likovnih del. Med drugim tudi slike Toneta Kralja, enega najpomembnejših slovenskih likovnih ekspresionistov in modernistov 20. stoletja.
Toneta Kralja sta močno zaznamovali obe svetovni vojni. Prvo je kot 17-letni fant izkusil na fronti ob reki Piavi. Med drugo pa je večino časa preživel na Primorskem, kjer je bil priča dolgoletnemu fašističnemu raznarodovanju slovenskega naroda in vojnemu nasilju. Zadnji meseci druge svetovne vojne so bili za umetnika in njegovo družino najtežji. Dne 27. januarja 1945 je domobranska policija izvedla racijo Kraljevem domu v Ljubljani ter aretirala njegovo ženo Maro Kralj. Komaj 12-letna hčerka Tatjana je ob aretaciji sama ostala na cesti. Tone Kralj je bil takrat na Primorskem. Ker je bil označen za političnega nasprotnika, se v Ljubljano ni mogel vrniti, za nekaj časa se je moral celo umakniti. Žalost in obup, pa tudi odpor, ki jih je ob tem in drugih dogodkih v času vojne čutil je upodobil na svojih slikah. Kot družbeno angažiran umetnik je v svojih delih kritično obsojal vsakršno nasilje.
V prispevku predstavljamo Kraljevo umetnino, ki jo danes poznamo pod dvema imenoma Streljanje talcev, 13. oktobra 1942 in Panem et circenses (slo. Kruha in iger). Gre za umetnino, ki je posebna, ker je platno poslikano na obeh straneh. Kralj je svoja platna večkrat predelal, obrezal in preslikal. Tudi za sliko Streljanje talcev, 13. oktobra 1942, je uporabil rabljeno platno, na katerem se je na hrbtni strani nahajala podoba, ki pa so jo kasneje delno prekrili s sivim premazom. Leta 2023 so s konservatorsko-restavratorskimi posegi barvni premaz odstranili in odkrili podobo, ki jo danes imenujemo Panem et circenses (slo. Kruha in iger).
Kaj je naslikano na prednji strani platna?
Streljanje talcev, 13. 10. 1942, ki se nahaja na prednji strani platna, je prizor, ki ga je Tone Kralj po naročilu muzeja naslikal po koncu druge svetovne vojne. Slika ima močen čustven naboj, saj gre za ikonografijo težkih spominov naroda, ki so bili tik po vojni med ljudmi še vedno močni prisotni.
Na sliki je upodobljen zgodovinski dogodek, ki je močno zaznamoval narodnoosvobodilni boj. Kralj je naslikal streljanje 24 talcev na nekdanji Ciril-Metodovi ulici (danes Ulica talcev) v Ljubljani na večer dne 13. 10. 1942. Upodobljen je povračilni ukrep italijanskih oblasti zaradi atentat na Marka Natlačena, (zadnjega) bana Dravske banovine, ki ga je varnostno-obveščevalna služba OF izvedla tistega dne ob 9. uri zjutraj.
Slika Streljanje talcev, 13. 10. 1942 je podarjala pomen upora, enotnosti in zmage NOB ter hkrati tudi spominjala na krivice, žrtve in grozote druge svetovne vojne.
Kaj je naslikano na hrbtni strani platna?
Na sliki Panem et circenses (slo. Kruha in iger) je upodobljen boj v areni. Arena predstavlja okupirano Ljubljano, ki je bila, tako kot arena na sliki, med drugo svetovno vojno obdana z žico. Vhod v areno zaznamuje fašistični simbol (v butaro povezane palice in sekira). Na desni strani je na steno vklesan napis “Roma doma” (“Rim kroti” – slovit Mussolinijev slogan, ki so ga razobešali na več mestih, med drugim ob okupaciji Ljubljane tudi na ljubljanskem gradu).
Boj v areni je prikazan v trenutku največje napetosti. Po oblačilih, pokrivalih in našitkih opazimo, da so se med seboj spopadle štiri ločene skupine borcev.
Tri osebe (na shemi figure 1, 9 in 11) predstavljajo partizane oziroma predstavnike Osvobodilne fronte. Na kapah in oblačilih imajo slovenske in rdeče zastavice.
Dve osebi (12 in 10), edini, ki nosita čelado, predstavljata pripadnika vojske Kraljevine Jugoslavije. Na čeladi imata znak v barvah slovenske in jugoslovanske zastave.
Tretji skupni pripadajo štiri figure (figure 3, 4, 8 in 13). Gre za pripadnike slovenske Prostovoljne protikomunistične milice (MVAC – Milizia volontaria anticomunista), poznane tudi pod partizanskim izrazom belogardisti. Osrednja figura (3) te skupine je mož, ki ima za zobmi bodalo, nosi očala slepca ter z rokami davi vojaka v uniformi Kraljevine Jugoslavije. Drugega (13), ki leži na hrbtu, vidimo v boju s predstavnikom Osvobodilne fronte. Tretja figura (8), oblečena v lovsko uniformo nam kaže hrbet, v rokah drži okrvavljeno bodalo ter z iztegnjeno desnico pozdravlja gledalce na tribuni. Tretji skupini pripada tudi figura (4), ki je na sliki ne vidimo v celoti. Obuta je v škorenj, v rokah pa ima okrvavljeno sekiro. Pripadniki Prostovoljne protikomunistične milice so oblečeni v temne barve. Črno barvo je Kralj tudi na drugih svojih delih uporabil za uniforme fašistov.
Predstavnik četrte skupine (figura 2) je član telovadne, vsenarodne organizacije Sokol. Za pokrivalom ima zataknjeno sokolovo pero.
V težko preglednem prepletu borcev se nahajata še dve figuri (6 in 7), ki v boj nista neposredno vpleteni, sta pa njegovi nedvomni poraženki.
- Figura 6 prikazuje moškega, ki je podlegel udarcem sekire. Ker leži na belo-modro-rdeči zastavi najverjetneje predstavlja alegorijo Slovenije. Kralj je verjetno želel povedati, da je Slovenije ni ogrožal le napad okupatorja, ampak tudi bratomorna vojna.
- Glava (7), ki jo v rokah drži figura lovca (8), bi lahko predstavljala slikarjevo lastno podobo. Kralj se je zavedal, da je odkrito nasprotovanje fašizmu, ki ga je izkazoval v svoji umetnosti, tvegano početje ter, da so posledice zanj lahko tudi usodne.
V alegoričnem smislu je žrtev bratomorne vojne Slovenija, v konkretnejšem smislu pa posameznik, kakršen je tudi obglavljen umetnik sam. Ker je pripadnik MVAC tisti, ki je slikarju odrezal glavo lahko sliko beremo tudi kot obsodbo kolaboracije z okupatorjem. S tem se sklada tudi dejstvo, da se zdi, da bodo prav pripadniki enot MVAC tisti, ki bodo v naslednjem trenutku boja poraženi, proti vsem štirim figuram so namreč uperjeni noži zaveznikov.
Slika poudarja nesmiselnost državljanskih bojev. Poleg borcev je Kralj kritiko usmeril tudi proti gledalcem. Krut spopad se namreč odvija pred občinstvom, na tribunah je naslikanih več kot 130 oseb.
V prvi liniji tribun sta govorniška odra, okrašena s tremi vrstami zastav: z zastavo Kraljevine Italije z napisom A noi (Nam), rdečo zastavo s črno svastiko ter s črno zastavo, na kateri je kratica (P. N. F) ter simbol Nacionalne fašistične stranke. Za odroma sta naslikani dvojni podobi Mussolinija, enkrat v opravi rimskega cesarja in drugič kot vojaka (14 in 15). Mussolini (15) nosi črno čelado z emblemom generala črnosrajčnikov oz. Prostovoljne nacionalne varnosti (MVSN – Milizia Volontaria per la Sicurezza Nazionale) in na rokavu častni čin prvega kaplarja (komandirja desetine). Vojake, ki so naslikani med njegovima odroma, označuje črno perje na čeladi – gre za enote bersaljerjev (enota 11. bersaljerskega polka je 11. aprila 1941 kot ena izmed prvih italijanskih enot vstopila v Ljubljansko pokrajino). Morda je želel Kralj namigniti, da se Mussolini predstavlja kot cesar, dejansko pa je le običajen kaplar.
Zdi se, da se figuri Mussolinija ne zmenita za krvavi spopad, ki se dogaja pod njima in brezbrižno zreta nekam v daljavo. Za njim se razprostre množica ljudi, ki je odeta v barve italijanske trobojnice. Osebe, ki so naslikane bližje areni, zavzeto spremljajo spopad in navijajo (posebej pretresljiva je figura malčka, ki z dvignjeno desnico vrača nacistični pozdrav pripadniku belogardistov). Bolj kot so figure oddaljene od tribune, bolj brezbrižne postajajo, boja ne spremljajo, ampak se predajajo klepetu ali celo ljubimkanju. Kralj s tem najverjetneje želi poudariti otopelost in zaslepljenost ljudstva.
Zakaj je naslov slike Panem et circenses?
V desnem robu slike je napis “Panem et circenses“. Pojem kruha in iger označuje politično strategijo, ki je bila aktualna že v rimskem času. Gre za način preusmerjanja pozornosti od aktualnih zadev na političnem področju, z namenom zaviranja kritičnega premišljevanja o dogajanju v svetu.
Slika Panem et circenses kritiko usmerja tudi k ljudem na tribunah, ki se, zlasti, ko jim določena problematika ni pomembna, v zameno za najmanjše razvedrilo obrnejo stran ali pa nasilje celo podpirajo.
Sliko bi lahko povezali še z enim latinskim pregovorom – Divide et impera (deli in vladaj). Oblast lahko namerno povzroča razprtije med ljudstvom z namenom preusmerjanja pozornosti od sebe in s tem lažjega vladanja.