Kdaj je bilo taborišče zgrajeno?
Koncentracijsko taborišče Mauthausen je bilo zgrajeno leta 1938. Pred pričetkom izgradnje, je prišel pogledat prostor tudi Državni vodja SS in policije in državni komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler. Kmalu so iz KT Dachau poslali prve esesovce in taboriščnike, ki so gradili taborišče.
Taborišče je bilo zgrajeno iz treh delov, s tridesetimi barakami. V prvem delu je bilo petnajst blokov (barak). Tu je bila sprejemna pisarna, prostori za osebje kuhinje in bolnišnica. Drugi del so sestavljali bloki od št. 16 do 20, bloki 20 do 24 pa so bili karantena. Tretji del je bil zgrajen leta 1945 in je bil večinoma namenjen onemoglim zapornikom iz bolniškega dela.
Znotraj obzidja so bili še pralnica s kopalnico, kuhinja, zapori in prostori za usmrtitve, plinska celica in krematoriji.
Zunaj obzidja taborišča je pred vhodom desno stalo zidano poslopje poveljstva taborišča in lesene barake, kjer so bivali stražarji.
Okoli taborišča so bili stražni stolpi in visoko obzidje, na vrhu pa še žičnata ograja z električno napeljavo.
Ker so mislili, da bo ob zasedbi Sovjetske zveze prišlo veliko ujetnikov, so zgradili še en sklop zunaj ograje, t.i. Russenlager, pozneje so ga uporabljali za bolnišnični del.
Spomladi 1944 je bilo taborišče že zelo natrpano, zato so v bližini zgradili še šotorsko taborišče, namenjeno novim prihajajočim taboriščnikom. To so bile pretežno madžarske družine.
Kdo je vodil taborišče?
Od 1939 je taborišče vodil komandant Franz Ziereis. Ob koncu vojne je pobegnil, vendar so ga ameriški vojaki ujeli. Bil je hudo ranjen, vendar je pred smrtjo podal ameriškim zasliševalcem natančno poročilo o svojem delovanju v taborišču.
Koliko taboriščnikov je bilo zaprtih v taborišču?
KT Mauthausen je bilo s svojimi zunanjimi taborišči (podružnicami) edino koncentracijsko taborišče z oznako Stufe III, tretje stopnje, kar je pomenilo, da so poslali v to taborišče tiste zapornike, za katere niso predvidevali, da se bodo vrnili domov, ampak, da jih bo veliko umrlo zaradi razmer v taborišču, zaradi lakote, težkega dela in nasilja esesovcev.
V taborišču in vseh njegovih podružnicah je bilo zaprtih skoraj 200.000 ljudi, polovica jih je umrlo.
Koliko podružnic je imelo?
Taborišče je imelo 49 podružnic, vse, razen ene, so bile na avstrijskem ozemlju.
Zemljevid podružnic si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Kdaj so zgradili edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem, ki je bilo tudi podružnica KT Mauthausen?
Spomladi 1943 so v bližini Tržiča na Gorenjskem zgradili KT Ljubelj jug, na drugi strani hriba pa KT Ljubelj sever. V taborišču je bilo približno 1800 taboriščnikov, največ Francozov in Poljakov. Hkrati so z obeh strani hriba gradili predor, ki bi povezal avstrijsko Koroško in Gorenjsko ter tako omogočil hitrejšo povezavo proti jugu.
Kje so taboriščniki v KT Mauthausen delali?
Od začetka so taboriščniki delali v kamnolomu Wienergraben, ki je bil nedaleč od taborišča. Tam so zgradili tudi znane stopnice. Po 186 stopnicah smrti so morali taboriščniki nositi granitne plošče v taborišče, od koder so jih pošiljali naprej po Tretjem rajhu in gradili mesta.
Po letu 1943, ko je pričela Nemčija izgubljati fronto za fronto, so poslali v vojsko vso moško silo. Zmanjkovalo je delavcev in taboriščnike so povečini namestili v različne tovarne oborožitvene industrije.
Kdaj so prišli prvi Slovenci v taborišče?
Med prvimi so prišli v taborišče nekdanji španski borci-slovenski prostovoljci in koroški Slovenci. Ti so prišli v taborišče že leta 1940.
Kakšno oznako so imeli Slovenci v taborišču?
Slovenci so imeli povečini oznako političnega zapornika, to je bil rdeči trikotnik in na njem črko J. Slovence so namreč vodili kot Jugoslovane. Primorski Slovenci, ki so že od leta 1920 živeli v Kraljevini Italiji, kateri so pripadli po prvi svetovni vojni, pa so bili v seznamih vodeni kot Italijani in so nosili oznako It.
Samo v KT Mauthausen so morali taboriščniki nositi tudi nekakšno zapestnico s taboriščno številko.
Koliko Slovencev je bilo zaprtih v KT Mauthausen?
V matičnem taborišču v Mauthausnu in njegovih podružnicah je bilo zaprtih več kot 4.100 Slovencev. Slovenci so bili pripeljani v KT Mauthausen kar iz 19 zaporov in taborišč. Zadnji Slovenec je prišel v KT Mauthausen 1. maja 1945.
V katerih podružnicah so bili?
Slovenci so bili praktično v vseh podružnicah, največ pa jih je vsekakor bilo v KT Gusen I in II in KT Ebensee.
Ali so bile v taborišču tudi Slovenke?
Slovenke so prišle v podružnico Hirtenberg jeseni 1944 iz KT Ravensbrück in iz KT Auschwitz. Skupaj jih je bilo 109.
Ali so v taborišču tudi streljali talce?
Prvi talci, ki so jih ustrelili v KT Mauthausen, so bili Slovenci. 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, so v taborišču ustrelili 48 talcev, ki so jih pripeljali iz zapora v Begunjah. Med njimi je bilo tudi pet žensk.
Koliko Slovencev je umrlo v taborišču?
V taborišču in njegovih podružnicah je umrlo skoraj 1800 Slovencev.
Kdo od znanih Slovencev je bil v KT Mauthausen?
V taborišču so bili med drugimi zaprti pisatelj Lovro Kuhar (Prežihov Voranc), arhitekt Niko Kralj (najbrž poznate stol Rex?) in pisatelj Ivan Potrč.
Ali so tudi izpustili kakšnega taboriščnika?
To se je sicer zgodilo zelo redko, vendar so leta 1942 izpustili skupino Slovencev, ki so jih pripeljali v taborišče avgusta 1941 iz Maribora. Tudi skupino preživelih primorskih Slovencev, ki so bili jeseni 1943 prepeljani iz italijanskega koncentracijskega taborišča Cairo Montenotte, so izpustili spomladi 1944.
Koliko taboriščnikov je pobegnilo?
Iz KT Mauthausen je pobegnilo zelo malo taboriščnikov. Taborišče je bilo globoko v nacističnem ozemlju, ki je bilo sovražno nastrojeno. Možnosti za preživetje so bile zelo majhne. Znan je veliki pobeg skupine sovjetskih ujetnikov. Od petstotih, jih je uspelo pobegniti in preživeti samo nekaj. Pri lovu na taboriščnike je sodelovalo tudi okoliško prebivalstvo.
Je pa pobegnilo več taboriščnikov iz KT Ljubelj. Prebivalci Tržiča in okolice so pobeglim pomagali, da so prišli do partizanskih enot in naprej domov.
Ali so Slovenci doma vedeli, kaj se dogaja v taborišču?
Taboriščniki so sicer smeli pisati domov, vendar so lahko pisali le v nemščini in niso smeli navajati nobenih obremenilnih podatkov, npr. kakšne razmere vladajo v taborišču. Veljala je stroga cenzura.
Taboriščnik Cvetko Kobal, ki je bil najprej zaprt v KT Auschwitz in nato prestavljen v KT Mauthausen, je uspel po izredni sreči dobiti delovno mesto v zunanjem taborišču, od tam pa je prebegnil na Gorenjsko in v partizane. Še med vojno je napisal brošuro o KT Mauthausen.
O taborišču je pisal tudi nekdanji taboriščnik, ki so ga leta 1942 izpustili, France Hribar- Savinjšek. Julija 1944 je Hribar v partizanih napisal uvod za svojo knjižico. Ciklostirano brošuro Mauthausen, s 66 stranmi je izdal Odsek za informacijo in propagando pri POOF za Štajersko.
Kakšno je bilo stanje ob koncu vojne?
Taborišče Mauthausen so kot zadnje izmed koncentracijskih taborišč osvobodili ameriški vojaki 5. maja 1945. Prepričani so bili, da je v taborišču nekaj tisoč taboriščnikov, v resnici pa jih je bilo nekaj desettisoč.
Kako so odhajali Slovenci domov?
Nacionalni taboriščni odbor je konec maja in junija 1945 organiziral prevoz; največkrat so se odpeljali s tovornjaki, mnogo jih je v naslednjih transportih odšlo z vlaki.
Kdaj so Slovenci zopet prihajali v KT Mauthausen, da bi počastili spomin na umrle?
Slovenci so v večjem številu prišli že leta 1955, s komemoracij leta 1960 pa imamo tudi fotografske posnetke.
Kdaj je bil postavljen slovenski spomenik v KT Mauthausen?
Jugoslavija je postavila prvo ploščo leta 1955 in je vzidana na taboriščni steni levo od vhodnega stolpa. Glavni spomenik je Jugoslavija postavila nekaj let pozneje; danes je v oskrbi Republike Srbije.
Leta 1987 je bila vzidana spominska plošča na zunanjem zidu zapora namenjena spominu na slovenske talce.
Na levi notranji steni je tudi plošča postavljena v spomin na umorjene koroške Slovence.
Ob 50. letnici konca 2. svetovne vojne je slovenski taboriščni odbor postavil v parku spomenikov, slovenski spomenik. Ta spomenik je podoben tistemu, ki stoji na področju taborišča Ljubelj jug in je bil zasnovan po načrtih arh. Borisa Kobeta. Izdelal ga je kroparski mojster Adam Kržišnik.
Ali slovenski taboriščni odbor še deluje?
Slovenski taboriščni odbor, ki ga vodi nekdanji taboriščnik g. Dušan Stefančič, je še vedno zelo aktiven. Odbor je tudi član mednarodnega taboriščnega odbora KT Mauthausen – CIM. Vsako leto se nacionalni taboriščni odbori vsaj dvakrat srečajo, posebej slovesno je ob vsakoletni komemoraciji ob obletnici osvoboditve. Na tej proslavi se zbere čez 10.000 ljudi. Tudi slovenska delegacija je številčno zastopana, vsako leto pa v KT Mauthausen pridejo tudi slovenski šolarji.
Taboriščni odbori in preživeli taboriščniki vsako leto ponovijo prisego, ki so jo slovesno prisegli taboriščniki leta 1945 pred odhodom iz taborišča:
Na varnih temeljih mednarodne skupnosti želimo padlim za svobodo, postaviti najlepši spomenik: SVET SVOBODNIH LJUDI.
Na ves svet se obračamo s pozivom: Pomagajte nam pri tem delu!
Naj živi mednarodna solidarnost!
Naj živi svoboda!
Pripravila: dr. Monika Kokalj Kočevar
Uredila: mag. Nataša Robežnik
Dodatno gradivo
Intervju z gospodom Dušanom Stefančičem: ‘Z nobenimi besedami, nobenimi fotografijami se ne da opisati, kaj se je tukaj v resnici dogajalo’, Mauthausen, 10. 5. 2018, 24ur.com.
Spletna stran o koncentracijskem taborišču Mauthausen: KZ-Gedenkstätte Mauthausen / Mauthausen Memorial.
Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug, podružnica Mauthausna, virtualni ogled.