Informacije in najava obiska
01 300 96 21
prijava@muzej-nz.si

Slovenci v KT Mauthausen

Kdaj je bilo taborišče zgrajeno?

Koncentracijsko taborišče Mauthausen je bilo zgrajeno leta 1938. Pred pričetkom izgradnje, je prišel pogledat prostor tudi Državni vodja SS in policije in državni komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler. Kmalu so iz KT Dachau poslali prve esesovce in taboriščnike, ki so gradili taborišče.

Taborišče je bilo zgrajeno iz treh delov, s tridesetimi barakami. V prvem delu je bilo petnajst blokov (barak). Tu je bila sprejemna pisarna, prostori za osebje kuhinje in bolnišnica. Drugi del so sestavljali bloki od št. 16 do 20, bloki 20 do 24 pa so bili karantena. Tretji del je bil zgrajen leta 1945 in je bil večinoma namenjen onemoglim zapornikom iz bolniškega dela.

KT Mauthausen, osrednji prostor je Apellplatz-zborno mesto, 1960.
KT Mauthausen, osrednji prostor je Apellplatz-zborno mesto, 1960. Hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, fotografska zbirka.

Znotraj obzidja so bili še pralnica s kopalnico, kuhinja, zapori in prostori za usmrtitve, plinska celica in krematoriji.

Vhod v krematorij.
Vhod v krematorij. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Plinska celica.
Plinska celica. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Zunaj obzidja taborišča je pred vhodom desno stalo zidano poslopje poveljstva taborišča in lesene barake, kjer so bivali stražarji. 

Stavba komandature.
Stavba komandature. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Okoli taborišča so bili stražni stolpi in visoko obzidje, na vrhu pa še žičnata ograja z električno napeljavo.

Mauthausen garažno dvorišče, 1955.
Mauthausen garažno dvorišče, 1955. Hrani: Dušan Stefančič.

Ker so mislili, da bo ob zasedbi Sovjetske zveze prišlo veliko ujetnikov, so zgradili še en sklop zunaj ograje, t.i. Russenlager, pozneje so ga uporabljali za bolnišnični del.

»Russenlager«.
»Russenlager«. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

»Russenlager«.
»Russenlager«. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Spomladi 1944 je bilo taborišče že zelo natrpano, zato so v bližini zgradili še šotorsko taborišče, namenjeno novim prihajajočim taboriščnikom. To so bile pretežno madžarske družine.

Kdo je vodil taborišče?

Od 1939 je taborišče vodil komandant Franz Ziereis. Ob koncu vojne je pobegnil, vendar so ga ameriški vojaki ujeli. Bil je hudo ranjen, vendar je pred smrtjo podal ameriškim zasliševalcem natančno poročilo o svojem delovanju v taborišču.

Portret Franza Ziereisa.
Portret Franza Ziereisa. Hrani: United States Holocaust Memorial Museum.

Koliko taboriščnikov je bilo zaprtih v taborišču?

KT Mauthausen je bilo s svojimi zunanjimi taborišči (podružnicami) edino koncentracijsko taborišče z oznako Stufe III, tretje stopnje, kar je pomenilo, da so poslali v to taborišče tiste zapornike, za katere niso predvidevali, da se bodo vrnili domov, ampak, da jih bo veliko umrlo zaradi razmer v taborišču, zaradi lakote, težkega dela in nasilja esesovcev.

V taborišču in vseh njegovih podružnicah je bilo zaprtih skoraj 200.000 ljudi, polovica jih je umrlo.

Vhod v KT Mauthausen, 1960.
Vhod v KT Mauthausen, 1960. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Zemljevid KT Mauthausen.
Zemljevid KT Mauthausen. Hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Koliko podružnic je imelo?

Taborišče je imelo 49 podružnic, vse, razen ene, so bile na avstrijskem ozemlju.

Zemljevid podružnic si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Kdaj so zgradili edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem, ki je bilo tudi podružnica KT Mauthausen?

Spomladi 1943 so v bližini Tržiča na Gorenjskem zgradili KT Ljubelj jug, na drugi strani hriba pa KT Ljubelj sever. V taborišču je bilo približno 1800 taboriščnikov, največ Francozov in Poljakov. Hkrati so z obeh strani hriba gradili predor, ki bi povezal avstrijsko Koroško in Gorenjsko ter tako omogočil hitrejšo povezavo proti jugu.

KT Ljubelj.
KT Ljubelj. Hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, fotografska zbirka.

Kje so taboriščniki v KT Mauthausen delali?

Od začetka so taboriščniki delali v kamnolomu Wienergraben, ki je bil nedaleč od taborišča. Tam so zgradili tudi znane stopnice. Po 186 stopnicah smrti so morali taboriščniki nositi granitne plošče v taborišče, od koder so jih pošiljali naprej po Tretjem rajhu in gradili mesta.

Kamnolom Wienergraben, 186 stopnic smrti.
Kamnolom Wienergraben, 186 stopnic smrti, 2018. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Po letu 1943, ko je pričela Nemčija izgubljati fronto za fronto, so poslali v vojsko vso moško silo. Zmanjkovalo je delavcev in taboriščnike so povečini namestili v različne tovarne oborožitvene industrije. 

Kamnolom Wienergraben.
Kamnolom Wienergraben, 2018. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Kdaj so prišli prvi Slovenci v taborišče?

Med prvimi so prišli v taborišče nekdanji španski borci-slovenski prostovoljci in koroški Slovenci. Ti so prišli v taborišče že leta 1940.

Osvobojeni taboriščniki iz KT Mauthausen.
Osvobojeni taboriščniki iz KT Mauthausen. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Kakšno oznako so imeli Slovenci v taborišču?

Slovenci so imeli povečini oznako političnega zapornika, to je bil rdeči trikotnik in na njem črko J. Slovence so namreč vodili kot Jugoslovane. Primorski Slovenci, ki so že od leta 1920 živeli v Kraljevini Italiji, kateri so pripadli po prvi svetovni vojni, pa so bili v seznamih vodeni kot Italijani in so nosili oznako It.

Samo v KT Mauthausen so morali taboriščniki nositi tudi nekakšno zapestnico s taboriščno številko.

Del obleke, ki jo je nosila taboriščnica.
Slovenci so imeli povečini rdeč trikotnik političnih zapornikov s črko J – Jugoslovan. Obleka taboriščnice iz Ravensbrücka. Hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Koliko Slovencev je bilo zaprtih v KT Mauthausen?

V matičnem taborišču v Mauthausnu in njegovih podružnicah je bilo zaprtih več kot 4.100 Slovencev. Slovenci so bili pripeljani v KT Mauthausen kar iz 19 zaporov in taborišč. Zadnji Slovenec je prišel v KT Mauthausen 1. maja 1945.

V katerih podružnicah so bili?

Slovenci so bili praktično v vseh podružnicah, največ pa jih je vsekakor bilo v KT Gusen I in II in KT Ebensee.

Stavba krematorija v KT Gusen.
Stavba krematorija v KT Gusen. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Ali so bile v taborišču tudi Slovenke?

Slovenke so prišle v podružnico Hirtenberg jeseni 1944 iz KT Ravensbrück in iz KT Auschwitz. Skupaj jih je bilo 109.

Spominska plošča v KT Mauthausen.
Spominska plošča v KT Mauthausen. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Ali so v taborišču tudi streljali talce?

Prvi talci, ki so jih ustrelili v KT Mauthausen, so bili Slovenci. 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, so v taborišču ustrelili 48 talcev, ki so jih pripeljali iz zapora v Begunjah. Med njimi je bilo tudi pet žensk.

Koliko Slovencev je umrlo v taborišču?

V taborišču in njegovih podružnicah je umrlo skoraj 1800 Slovencev.

Kdo od znanih Slovencev je bil v KT Mauthausen?

V taborišču so bili med drugimi zaprti pisatelj Lovro Kuhar (Prežihov Voranc), arhitekt Niko Kralj (najbrž poznate stol Rex?) in pisatelj Ivan Potrč.

Ali so tudi izpustili kakšnega taboriščnika?

To se je sicer zgodilo zelo redko, vendar so leta 1942 izpustili skupino Slovencev, ki so jih pripeljali v taborišče avgusta 1941 iz Maribora. Tudi skupino preživelih primorskih Slovencev, ki so bili jeseni 1943 prepeljani iz italijanskega koncentracijskega taborišča Cairo Montenotte, so izpustili spomladi 1944.

Koliko taboriščnikov je pobegnilo?

Iz KT Mauthausen je pobegnilo zelo malo taboriščnikov. Taborišče je bilo globoko v nacističnem ozemlju, ki je bilo sovražno nastrojeno. Možnosti za preživetje so bile zelo majhne. Znan je veliki pobeg skupine sovjetskih ujetnikov. Od petstotih, jih je uspelo pobegniti in preživeti samo nekaj. Pri lovu na taboriščnike je sodelovalo tudi okoliško prebivalstvo.

Je pa pobegnilo več taboriščnikov iz KT Ljubelj. Prebivalci Tržiča in okolice so pobeglim pomagali, da so prišli do partizanskih enot in naprej domov.

Brošura, ki jo je pripravil Cvetko Kobal.
Brošura, ki jo je pripravil Cvetko Kobal. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Brošura o KT Mauthausen, ki jo je napisal France Hribar-Savinjšek.
Brošura o KT Mauthausen, ki jo je napisal France Hribar-Savinjšek. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Ali so Slovenci doma vedeli, kaj se dogaja v taborišču?

Taboriščniki so sicer smeli pisati domov, vendar so lahko pisali le v nemščini in niso smeli navajati nobenih obremenilnih podatkov, npr. kakšne razmere vladajo v taborišču. Veljala je stroga cenzura.

Taboriščnik Cvetko Kobal, ki je bil najprej zaprt v KT Auschwitz in nato prestavljen v KT Mauthausen, je uspel po izredni sreči dobiti delovno mesto v zunanjem taborišču, od tam pa je prebegnil na Gorenjsko in v partizane. Še med vojno je napisal brošuro o KT Mauthausen.

O taborišču je pisal tudi nekdanji taboriščnik, ki so ga leta 1942 izpustili, France Hribar- Savinjšek. Julija 1944 je Hribar v partizanih napisal uvod za svojo knjižico. Ciklostirano brošuro Mauthausen, s 66 stranmi je izdal Odsek za informacijo in propagando pri POOF za Štajersko.

Kakšno je bilo stanje ob koncu vojne?

Taborišče Mauthausen so kot zadnje izmed koncentracijskih taborišč osvobodili ameriški vojaki 5. maja 1945. Prepričani so bili, da je v taborišču nekaj tisoč taboriščnikov, v resnici pa jih je bilo nekaj desettisoč.

Prihod taboriščnikov iz KT Mauthausen v Ljubljano.
Prihod taboriščnikov iz KT Mauthausen v Ljubljano. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Kako so odhajali Slovenci domov?

Nacionalni taboriščni odbor je konec maja in junija 1945 organiziral prevoz; največkrat so se odpeljali s tovornjaki, mnogo jih je v naslednjih transportih odšlo z vlaki.

Kdaj so Slovenci zopet prihajali v KT Mauthausen, da bi počastili spomin na umrle?

Slovenci so v večjem številu prišli že leta 1955, s komemoracij leta 1960 pa imamo tudi fotografske posnetke.

Komemoracija v KT Mauthausen 1960.
Komemoracija v KT Mauthausen 1960. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Jugoslovanski spomenik v KT Mauthausen, 1960.
Jugoslovanski spomenik v KT Mauthausen, 1960. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Kdaj je bil postavljen slovenski spomenik v KT Mauthausen?

Jugoslavija je postavila prvo ploščo leta 1955 in je vzidana na taboriščni steni levo od vhodnega stolpa. Glavni spomenik je Jugoslavija postavila nekaj let pozneje; danes je v oskrbi Republike Srbije.

Leta 1987 je bila vzidana spominska plošča na zunanjem zidu zapora namenjena spominu na slovenske talce.

Na levi notranji steni je tudi plošča postavljena v spomin na umorjene koroške Slovence.

Ob 50. letnici konca 2. svetovne vojne je slovenski taboriščni odbor postavil v parku spomenikov, slovenski spomenik. Ta spomenik je podoben tistemu, ki stoji na področju taborišča Ljubelj jug in je bil zasnovan po načrtih arh. Borisa Kobeta. Izdelal ga je kroparski mojster Adam Kržišnik. 

Slovenski spomenik v KT Mauthausen.
Slovenski spomenik v KT Mauthausen. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Slovenski spomenik v KT Mauthausen.
Slovenski spomenik v KT Mauthausen. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Ali slovenski taboriščni odbor še deluje?

Slovenski taboriščni odbor, ki ga vodi nekdanji taboriščnik g. Dušan Stefančič, je še vedno zelo aktiven. Odbor je tudi član mednarodnega taboriščnega odbora KT Mauthausen – CIM. Vsako leto se nacionalni taboriščni odbori vsaj dvakrat srečajo, posebej slovesno je ob vsakoletni komemoraciji ob obletnici osvoboditve. Na tej proslavi se zbere čez 10.000 ljudi. Tudi slovenska delegacija je številčno zastopana, vsako leto pa v KT Mauthausen pridejo tudi slovenski šolarji. 

Slovesna komemoracija pri slovenskem spomeniku, 2006.
Slovesna komemoracija pri slovenskem spomeniku, 2006. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Polaganje vencev na zbornem mestu, Mauthausen 2018.
Polaganje vencev na zbornem mestu, Mauthausen 2018. Foto: Aleksandra Elenovski, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Taboriščni odbori in preživeli taboriščniki vsako leto ponovijo prisego, ki so jo slovesno prisegli taboriščniki leta 1945 pred odhodom iz taborišča:

Na varnih temeljih mednarodne skupnosti želimo padlim za svobodo, postaviti najlepši spomenik: SVET SVOBODNIH LJUDI.

Na ves svet se obračamo s pozivom: Pomagajte nam pri tem delu!

Naj živi mednarodna solidarnost!

Naj živi svoboda!

Pripravila: dr. Monika Kokalj Kočevar

Uredila: mag. Nataša Robežnik

Dodatno gradivo

Intervju z gospodom Dušanom Stefančičem: ‘Z nobenimi besedami, nobenimi fotografijami se ne da opisati, kaj se je tukaj v resnici dogajalo’, Mauthausen, 10. 5. 2018, 24ur.com.

Spletna stran o koncentracijskem taborišču Mauthausen: KZ-Gedenkstätte Mauthausen / Mauthausen Memorial.

Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug, podružnica Mauthausna, virtualni ogled.

E - novičnik

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.