Obdobje med obema vojnama

Naloge za ponovitev snovi

Čas ob koncu prve svetovne vojne

V drugi polovici vojne je postalo vedno bolj aktualno tudi jugoslovansko vprašanje. Vodilni slovenski politiki so skoraj do konca vojne verjeli v možnost, da bodo nacionalno vprašanje lahko rešili v okviru Avstro-Ogrske. Narodni program, imenovan majniška deklaracija, so prebrali v dunajskem parlamentu 30. maja 1917.

Drugi center jugoslovanskega gibanja predstavljajo emigrantski politiki, ki so 30. aprila 1915 v Londonu ustanovili Jugoslovanski odbor. Višek njihove dejavnosti predstavlja t. i. krfska deklaracija, sprejeta 20. julija 1917 na Krfu. Deklaracijo sta sprejela srbska vlada in Jugoslovanski odbor.

1. Navedi, kaj je glavna razlika med Majniško in Krfsko deklaracijo?

Država SHS

Spomladi 1918 so slovenske politične stranke spoznale, da Majniške deklaracije ne bodo mogle uresničiti v okviru Avstro-Ogrske. Avgusta so slovenski politiki pod vplivom spremenjenih razmer na bojiščih v Ljubljani ustanovili Narodni svet, 6. oktobra pa v Zagrebu skupno vrhovno politično predstavništvo avstroogrskih južnih Slovanov: Narodno vijeće (svet). Da bi poudarili veliko vlogo Slovencev pri nastajanju nove države, so za predsednika imenovali dr. Antona Korošca.

2. Na ruševinah habsburške monarhije je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov – Država SHS. Navedi točen datum nastanka Države SHS in katera ozemlja je obsegala ob svojem nastanku?
Takoj po ustanovitvi Države SHS se je pojavila tudi potreba po lastnih poštnih znamkah. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je zaprosilo za osnutke novih znamk tudi slikarja Ivana Vavpotiča, ki jih je pripravil v veliki naglici. Prve količine znamk so bile natisnjene in razposlane na poštne urade decembra, na poštnih pošiljkah pa so se začele pojavljati 3. januarja 1919. Dejansko so začele izhajati, ko Države SHS ni bilo več, v času Kraljevine SHS. Izhajale so do 29. septembra 1920, v poštnem prometu pa so bile do konca leta 1921.

Obstoj Države SHS je bil zelo kratkotrajen. Že novembra so se v Ženevi začela pogajanja med delegacijami Narodnega sveta in srbske vlade o združitvi.

4. Navedi tri razloge za združitev Države SHS s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Država SHS ni dolgo obstajala. Srbi so že decembra 1914 z niško deklaracijo pokazali, da prehajajo iz velikosrbskega na jugoslovanski koncept združitve južnih Slovanov, kar je bilo izraženo v krfski deklaraciji. Vojno so končali na strani zmagovalnih antantnih sil, zato niso resno razmišljali o enakopravni združitvi z južnimi Slovani bivše Avstro-Ogrske in potem z Državo SHS. Na mah so tudi poteptali ženevsko deklaracijo o konfederativni ureditvi bodoče skupne države, ki jo je v imenu srbske vlade novembra 1918 podpisal Nikola Pašić.

5. a) Zapiši točen datum nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
b) Obkroži dve trditvi, ki pravilno povzemata način nastanka Kraljevine SHS.

A. Ob združitvi so določili le, da bo država kraljevina pod Karađorđevići, druga vprašanja glede ureditve naj bi reševali pozneje.
B. Združitev so izglasovali v parlamentarnih državah, ki so se združevale.
C. Združitev so izvedli na konfederativni osnovi.
Č. Regent Aleksander je sprejel delegacijo narodnega vijeća in na podlagi adrese o združitvi razglasil Kraljevino SHS.
D. Združitev je bila posledica uspelega plebiscita.

Vprašanje meja

Po ustanovitvi Kraljevine SHS je bil položaj države zelo slab, saj je imela s kar petimi sosedami hude spore glede meje. Slovenska politika je torej nerealno pričakovala veliko pomoč od Beograda v boju za svoje meje, saj Kraljevina SHS ni bila velesila, poleg tega pa je imela težave z mednarodnim priznanjem. Usodo večine njenih meja je prepustila posebni teritorialni komisiji, ustanovljeni na mirovni konferenci v Versaillesu.

Slovenci so pričakovali, da bo v novo jugoslovansko državo vključeno celotno slovensko narodnostno ozemlje. Računali so, da bo mirovna konferenca po prvi svetovni vojni podprla pravične slovenske zahteve. Pričakovali so celo, da bo uresničeno načelo samoodločbe narodov, ki ga je zagovarjal predsednik ZDA Wilson.

Zahodna meja

6. Jeseni 1917, ko so bili objavljeni tajni dokumenti ruske diplomacije, so bili Slovenci prvič seznanjeni s t. i. londonskim sporazumom med antantnimi silami in Italijo.
a) Kaj je bil cilj londonskega sporazuma?
b) Zakaj je predstavljal nevarnost oz. razočaranje za Slovence?

7. V začetku novembra 1918, še pred koncem vojne, je italijanska vojska začela zasedati dele slovenskega etničnega ozemlja, obljubljenega v londonskemu sporazumu.
a) Ali so Italijani upoštevali v sporazumu določeno mejno črto?
b) Do kje je prodrla italijanska vojska?

9. V Italiji je po rapalski meji ostalo okoli 327.000 Slovencev. Njihov položaj se je slabšal iz leta v leto. Naštej, kakšen pritisk se je vršil nad Slovenci v Italiji?

Severna meja

Po razpadu Avstro-Ogrske je ostalo nerešeno tudi vprašanje naše severne meje.

10. Nemški občinski odbor je razglasil Maribor z okolico za sestavni del nemško-avstrijske države.
a) Navedite ime in priimek Slovenca, ki ima največ zaslug za ohranitev naše etnične meje na Štajerskem?
b) Kateri čin mu je podelil Narodni svet za Štajersko? Zakaj?
c) Kakšna je bila njegova vloga v boju za našo severno etnično mejo?

Boji za ozemlje na Koroškem so potekali v letih 1918 in 1919. Zaznamovala sta jih hraber boj slovenskih prostovoljcev in bleda podpora slovenskih in jugoslovanskih politikov.

11. a) Napiši ime in priimek dveh slovenskih vojaških poveljnikov prostovoljnih enot, ki sta zasedla v nadaljevanju našteta ozemlja na Koroškem.
A. Zahodna Koroška z Borovljami
B. Mežiška dolina, Prevalje, Velikovec

b) Kakšen je bil odziv slovenske narodne vlade na zasedbo ozemlja s strani slovenskih prostovoljcev?

c) Zakaj jugoslovanska vojska, ki je posredovala pri bojih za Koroško, ni bila uspešna?

Določitev naše severne meje na Koroškem je bila prepuščena odločitvi na pariški mirovni konferenci. Ta je zaradi spornega ozemlja določila plebiscit.

12. a) Navedi, kako je mirovna konferenca razdelila Celovško kotlino in kako je predvidla potek plebiscita.
b) Pojasni tri razloge, zakaj so se Slovenci odločili za priključitev k Avstriji.

13. Poglej vira in povej, kateri nagovarja Slovence za priključitev k Avstriji in kateri za Jugoslavijo?

Besedilo 10. oktober 1920 v word obliki >

Besedilo Kako boste v nedel o glasovali Korošci? v word obliki >

Z mirovno pogodbo v Saint Germainu leta 1919 se je Avstrija obvezala, da bo Slovencem zagotavljala manjšinske pravice.

14. a) Je Avstrija Slovencem zagotavljala pravice ali ne?
b) Kako se je imenovala organizacija, ki je bila središče protimanjšinske dejavnosti na Koroškem v času med obema vojnama?

Vzhodna meja

Prekmurje je od razpada habsburške monarhije pripadalo Ogrski. Vojska Kraljevine SHS je to pokrajino zasedla z antantnim dovoljenjem poleti 1919.

15. Kaj je bil glavni vzrok, da je mirovna konferenca odobrila zasedbo Prekmurja?

Kraljevina SHS

Politično življenje med Slovenci se je po prvi svetovni vojni nadaljevalo. 

16. Kateri trije tabori oziroma stranke so v času Kraljevine SHS najpomembnejši na Slovenskem?

17. Katera stranka je na novembrskih volitvah 1920 v Sloveniji dobila največ glasov, kdo jo je podprl in zakaj?
Ustavodajna skupščina v Beogradu je 28. junija 1921 sprejela Vidovdansko ustavo. Ustava je bila glede klasičnih pravic in svoboščin, pa tudi glede socialno-ekonomskih pravic med takratnimi ustavami dokaj napredna, izrazito nedemokratična pa je bila glede nacionalnih vprašanj.

18. Obkroži črke pred pravilnimi trditvami, vezanimi na vidovdansko ustavo.
A. Vidovdanska ustava je končno rešila slovensko nacionalno vprašanje.
B. Vidovdanska ustava je prepovedala svobodo tiska, zbiranja in združevanja.
C. Vidovdanska ustava je slovensko ozemlje razdelila na dve okrožji, ljubljansko in mariborsko.
D. Kot obliko vladavine je ustava uzakonila ustavno, parlamentarno republiko.
E. Ustava je uzakonila delitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno.
F. Ustava je uzakonila jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem.

Gospodarstvo

Z vključitvijo v Kraljevino SHS se je za Slovence spremenil ekonomski prostor. V Avstro-Ogrski so bile slovenske dežele med manj razvitimi, v Kraljevini SHS pa je slovenski ekonomski prostor postal najbolj razvit v državi.

19. Kako je sprememba ekonomskega prostora pozitivno in negativno vplivala na Slovence?

Če se je leta 1921 s kmetijstvom ukvarjalo 66 % prebivalstva, se pred začetkom 2. svetovne vojne z njim ukvarja le še dobrih 50 %. Kmetijska panoga je bila v krizi.

20. Navedi nekaj problemov, s katerimi se je spopadalo slovensko kmetijstvo v tem času.

Takoj po vojni so se zaostrile socialne razmere v družbi. Zaradi slabih gospodarskih razmer, nenehnih kriz in nizkih mezd so se delavci pogosto upirali delodajalcem in hoteli izsiliti boljši položaj s stavkami.

Besedilo »Žrtve delavske solidarnosti« v word obliki >

21. Navedi stavko, ki je izbruhnila leta 1920 in se končala s streljanjem policistov na sprevod stavkajočih na Zaloški cesti v Ljubljani.

Uvedba diktature

Skupna država narodom ni dopuščala enakih možnosti za razvoj. Vlada si je prizadevala, da bi na silo ustvarila »jugoslovanski narod«. Parlamentarna demokracija v Kraljevini SHS je trajala do začetka leta 1929, ko se je začelo obdobje diktature kralja Aleksandra.

22. a) Zakaj je bila sploh uvedena diktatura (navedi glavni vzrok)?
b) Navedi ukrepe kralja in njegove vlade za jugoslovansko državo in njene narode, ki so bili uvedeni takoj po uvedbi diktature.

V času diktature so s posebnim odlokom na novo spremenili tudi ime države.

23. Kdaj so spremenili ime in kako se je po novem imenovala država?

Z uvedbo banovin se je centralistični državni sistem ohranil. Diktatura je v grobem trajala do leta 1931, ko je kralj izdal vsiljeno ali oktroirano ustavo. Nezadovoljstvo ljudi z diktaturo se je povečevalo. Meščanske stranke so svoje zahteve v tem času javno izrazile v t. i. punktacijah. Med drugimi je leta 1932 nov slovenski narodni program, imenovan ljubljanske punktacije ali točke predstavila tudi Slovenska ljudska stranka (SLS).

24. Naštej dve zahtevi SLS, izraženi v t. i. ljubljanskih punktacijah.

Z uvedbo oktroirane ustave se politične razmere niso izboljšale, saj je kralj dobil še večja pooblastila. Tako je diktatura dejansko trajala do leta 1934, ko je bil kralj v Marseillu v atentatu ubit. Bodoči kralj Peter II. je bil takrat star komaj 11 let, zato je namesto njega vladalo kraljevo namestništvo, v katerem je imel glavno besedo regent knez Pavel Karađorđević.

Gospodarska kriza

Leta 1929 se v ZDA začne svetovna gospodarska kriza, ki se je razširila po vsem svetu. Sredi leta 1931 je kriza zajela tudi Kraljevino Jugoslavijo.

25. a) Navedi, kako se je ta kriza pokazala na podeželju in v industriji.
b) Kakšen je bil v tem času socialni in gmotni položaj ljudi?

Po letu 1935 je bil najhujši val krize mimo. Leta 1935 je postal predsednik jugoslovanske vlade srbski radikalni politik dr. Milan Stojadinović. Z uspešnimi zunanjepolitičnimi potezami je zelo zmanjšal hudo gospodarsko in finančno krizo v državi. Proizvodnja v industriji je s pomočjo tujega kapitala (51 %) ponovno oživela, kmetijstvo pa si je opomoglo na račun izvoza v Nemčijo in Italijo. Jugoslavija se je v tem obdobju močno zbližala z Italijo in Nemčijo, zato je opozicija očitala približevanje fašističnim državam.

Kulturni in znanstveni tokovi

Med obema vojnama so na Slovenskem zelo napredovali šolstvo, znanost, kultura in umetnost. 

Po prvi svetovni vojni je bil na Slovenskem v glavnem prevzet avstrijski šolski sistem. Osemletna ljudska šola je imela nižjo in višjo stopnjo. Po končani nižji stopnji so se učenci lahko šolali tudi meščanski šoli, nižji gimnaziji ali realki. Srednješolska mreža se je razširila. Zgrajene so bile tudi nove gimnazije.

V obdobju med obema vojnama smo Slovenci dobili prvo univerzo, ki je dobila pomen največje slovenske kulturne pridobitve v novi državi. Omogočila je študij študentom tudi iz nižjih slojev, ki si študija v tujini niso mogli privoščiti.

Kulturni razvoj je bil intenziven in je prispeval k splošnemu kulturnemu dvigu Slovencev med obema vojnama.

27. Slovenci smo v tem času dobili nekaj osrednjih institucij. Naštej tri.

28. Povežite slovenske osebnosti (na levi), ki so delovale v obdobju med obema vojnama, s področji njihovega delovanja ali imenom umetniškega dela (na desni).

Rešitve