Imenitni fond Rudolfa Brunerja Dvořáka (1864, Přelouč, Češka–1921, Praga) obsega 442 fotografij svetovno znane Postojnske jame iz leta 1909. Od tega 159 fotografij na papirju formata 30,5 x 25,7 cm, 201 negativ na steklenih ploščah formata 30,5 x 25,7 cm ter 82 stereo posnetkov na steklenih ploščah formata 8,3 x 17 cm. Fotografije je muzej pridobil z odkupoma v letih 2005 in 2019.
Rudolf Bruner Dvořák je prepoznan za očeta češke reportažne fotografije. Svoje zlato obdobje je dosegel med letoma 1904 in 1910, ko je kot eden prvih fotografov objavljal fotografije v reviji Český svět, najpomembnejši ilustrirani reviji na Češkem pred prvo svetovno vojno. S fotografijami je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda in postal uradni »Momentni fotograf Njegove cesarske in kraljevske Visokosti Presvetlega nadvojvode Franca Ferdinanda Avstrijskega-Este«. Fotografiral je na Češkem, Slovaškem, Ogrskem, v Romuniji, Bosni, Srbiji, na Hrvaškem, v Italiji, Švici, Nemčiji, Franciji in na Slovenskem (Postojnsko jamo z okolico, Lipico, Ljubljano).
Kljub temu, da se je dokazoval z reportažno fotografijo, je zahtevno jamsko fotografiranje opravil tehnično in estetsko brezhibno. Poleg najznamenitejših kapniških oblik, čudovitih jamskih dvoran in tehničnih pridobitev, je Dvořák v Postojnski jami 10. avgusta 1909 fotografiral obisk Maksimiljana Evgena, štirinajstletnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I., in njune matere Marije Jožefe Saške s spremstvom. V fotografskem fondu so poleg fotografij slovite jame tudi fotografije Postojne z okolico, zlasti že tedaj priljubljenih izletniških točk – Predjamskega gradu, Rakovega Škocjana in vhoda v Planinsko jamo.
Dvořákove fotografije so med estetsko najbolj dovršenimi fotografijami Postojnske jame na prelomu stoletij.
Nadvojvodinja Marija Jožefa Saška, mati bodočega avstrijskega cesarja Karla I., s spremstvom na dvosedežnem vozičku »faeton« na jamski železnici v Plesni (Kongresni) dvorani v Postojnski jami. Ob njej stoji štirinajstletni sin Maksimiljan Evgen.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Prvi podzemni poštni urad na svetu nedaleč od Plesne (Kongresne) dvorane v Postojnski jami, ki je bil zgrajen leta 1899 in je posloval do leta 1927. Na tej pošti so se prodajale razglednice in znamke, ki so jih opremili s posebnim poštnim žigom.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Skupinska fotografija dvorne družine s spremstvom v Postojnski jami. Na njej je prva med damami z desne nadvojvodinja Marija Jožefa Saška, mati bodočega avstrijskega cesarja Karla I., ob njej pa njej drugi sin, štirinajstletni Karlov brat, nadvojvoda Maksimilijan Evgen. V dvorni delegaciji sta tudi visoka predstavnika rodbin Pallavicini in Wurmbrand.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Pogled na osvetljene stalaktite in stalagmite v jami nadvojvode Ivana med katerimi sedita moška.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Fotograf Rudolf Bruner Dvořák, njegov brat in pomočnik Jaroslav in tajnik jamske komisije ter izkušeni jamar Ivan Andrej Perko v Franc Jožefovi in Elizabetini jami (Male jame) v Postojnski jami.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Pogled na Predjamski grad v visoki skalni steni. Sprehajalci na strmem pobočju so člani habsburške dvorne družine in spremstva.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Mali naravni most z naravnim oknom v Rakovem Škocjanu občudujeta člana habsburške dvorne družine.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Središče Postojne s cerkvijo sv. Štefana. Na levi je ljudska šola Cesarja Franca Jožefa I. (današnja Osnovna šola Miroslava Vilharja), zgrajena leta 1900. Sredi trga je prvotni spomenik z doprsnim kipom Miroslava Vilharja iz leta 1906, ki je bil v obdobju fašizma uničen.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Pogled na posestvo »Cesarsko kraljevega dvornega kobilišča« v Prestranku. Posestvo gradu Prestranek je skupaj s planinskimi posestvi Bile in Poček ter manjšim posestvom Škulje pripadalo kobilarni Lipica.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Pogled na gostilno Bog in narod v Matenji vasi v bližini Postojne. V isti hiši je bila tudi trgovina raznega blaga gospodarja Milana Žnidaršiča. Z napisov na tablicah je razvidno, da se je v njej lahko kupilo »kavino primes« podjetja Kolinska in »najboljša« Mauthnerjeva semena. V hiši Žnidaršičevih je imela sedež tudi Kmečka hranilnica in posojilnica.
Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Prosimo, da se za uporabo fotografije obrnete na Fototeko.
Gradivo je razvrščeno tematsko, lokacijsko in časovno. Deloma je dostopno v obliki digitaliziranih negativov posameznih fotografij. Celoten fond je v Fototeki MNSZS, vendar rokovanje zaradi občutljivosti gradiva (fotografskih negativov na steklenih ploščah večjega formata) ni mogoče.
Skrbnica: Irena Uršič,
irena.ursic@muzej-nz.si