Več slovenskih mest in krajev so okupacijske oblasti obdale z žico in si tako zagotovile boljši nadzor, prebivalcem pa onemogočile prost pretok in povezavo z zaledjem. To je vplivalo tudi na preskrbo krajev, hkrati pa se je razvilo ilegalno tihotapljenje predmetov v najrazličnejših napravah – v posodah za mleko z dvojnim dnom, torbicah s skritim predalom, valjarjih z odstranljivim ročajem. Z žico so bili obdani Novo mesto, Šentjernej, Metlika, po kapitulaciji Italije pa tudi Idrija, Logatec in drugi kraji. Najbolj znan je bil več kot 30 km dolg žični obroč okoli Ljubljane, ki so ga italijanske enote zgradile februarja 1942 in je ostal v uporabi do konca vojne.
