Ob prihodu v nemška koncentracijska taborišča so deportiranim odvzeli vredne predmete, večinoma prstane, ure in nalivna peresa. Spravili so jih v papirnate vrečke z imenom lastnika, njegovo taboriščno številko in popisom vsebine vrečke. Po koncu vojne so predmete, ki so ostali v taboriščih, prevzeli nacionalni taboriščni odbori in jih predali Štabu za repatriacijo. Leta 1952 je glavni odbor Rdečega križa 528 predmetov, za katere niso našli lastnikov oz. se lastniki niso javili, predal takratnemu Muzeju narodne osvoboditve.