Ob razdelitvi slovenskega dela Kraljevine Jugoslavije, t. j. Dravske banovine, je večji del ozemlja pripadel nemški okupacijski oblasti. Ta je začela z izganjanjem v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno ter v nemški rajh. Okoli 17.000 Slovencev je pred nasilnim izgonom pobegnilo na italijansko zasedbeno območje – v Ljubljansko pokrajino. Največ jih je prišlo k sorodnikom in znancem. Okoli 14.000 beguncev je ostalo v Ljubljani. Begunci so od odborov Ljudske pomoči prejemali pomoč v denarju.
