Otto Dix

Der Krieg / Vojna

Grafike 1920-24
marec – 6. maj 2018

Podob vojne nisem slikal zato, da bi preprečil nove vojne. Tako domišljav pač nisem. Slikal sem jih, da bi izgnal duhove vojnih doživetij. Otto Dix

Na začetku prve svetovne vojne so bile razmere v srednji Evropi politično zelo razgrete zaradi intenzivne nacionalno-domoljubne propagande. Nekateri so zato začetek bojev občutili kot neke vrste odrešitev. Kljub temu je navdušenje s katerim so se mladi možje takrat podali v vojno, danes nepredstavljivo. „Izlet v Pariz“ je pisalo na marsikaterem od vagonov, ki je vojake iz Berlina peljal na fronto.

Tudi mladi slikar in risar Otto Dix (1891–1969) se je prostovoljno javil v vojsko. Na začetku je svoje doživljanje fronte opisal kot fascinantno igro. Domov je pisal „Vojna je sicer ogabna stvar, a kljub temu predstavlja nekaj silovitega.“ Tega nikakor ni želel zamuditi. Vendar pa se je njegovo navdušenje kmalu poleglo. Vojno je preživel nepoškodovan, a so mladega veterana od takrat naprej tlačile more. Zdravil jih je na svoj način in doživete podobe grozot z bojišč prenesel na papir. Tako je nastal grafični cikel Vojna iz 1924 (51 listov). V tehniki jedkanice je Otto Dix svoje travmatične izkušnje iskreno, neposredno in neprizanesljivo odtisnil na papir. Nastala je umetnina, ki je lahko po ekspresivnosti, pripovedni moči in tehnični dovršenosti primerljiva z grafično serijo Francisca Goye Los desastres de la Guerra

(1810–1820). Predstavljen je izbor iz vojnega grafičnega cikla. Dodanih pa je nekaj grafik z družbeno kritično vsebino, nastalih med leti 1920–1924.

Otto Dix je skupaj z Georgom Grozsom eden vodilnih umetnikov t. i. nove stvarnosti (Neue Sachlichkeit). Smer je zaznamovala likovno ustvarjalnost Weimerske republike in pustila pomemben pečat v evropskih umetnostnih tokovih do druge svetovne vojne. Dix je bil znan po ostrem in neizprosnem vizualnem komentiranju družbene stvarnosti in bede malega človeka v povojni Nemčiji. Z nastopom nacizma je izgubil profesuro na dresdenski akademiji in prepovedano mu je bilo razstavljati. Njegova dela so bila uvrščena na razstavo Izrojena umetnost ter pozneje zaplenjena in umaknjena iz javnih zbirk. Po drugi svetovni vojni je zopet veliko ustvarjal in razstavljal.


Obrazstavni program
Večer s Kvartetom Accademia, 10. april 2018 ob 18. uri

Kvartet Accademia so leta 2009 ustanovili takrat študentje profesorja komorne igre Tomaža Lorenza, danes pa vodilni slovenski komorni poustvarjalci, violinistki Mojca Fortin in Beti Bratina, violistka Gea Pantner Volfand in violončelist Zoran Bičanin.

Poleg dela s svojim že omenjenim ljubljanskim mentorjem so se izpopolnjevali še pri Wendy Champney, Ane Chumachenko, Nore Chastain, Wen – Sinn Yangu, članih slovitega Tria di Parma in Stephanu Goernerju, pri katerem z letošnjim letom začenjajo tudi magistrski študij komorne igre v njegovem razredu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Avstrijskem Gradcu.

Uspešno obiskujejo tekmovanja (bili so finalisti tekmovanja »Amici della Musica«, polfinalisti tekmovanja na Festivalu Bled ter dobitniki 3. nagrade na tekmovanju Primoža Ramovša 2012) in krstno izvajajo dela slovenskih skladateljev (med pomembnejša uvrščajo Kvartet št. 1 Blaža Puciharja in Da Pliši Pliši Čarni Kus Marijana Mlakarja).

Zasedba se je hitro uveljavila na najprestižnejših odrih v regiji in redno koncertira po Sloveniji, Srbiji, Italiji, Švici, na Hrvaškem ter Madžarskem. Nastopili so v ciklu Jesenske serenade, dvakrat v koncertnem ciklu GM Oder, gostili pa so jih tudi Festival Bled, Echos Festival, Festival Lent in drugi. Na Norveškem so sodelovali pri krstni izvedbi komorne opere Heksehammeren Ragnarja Rassmusena, v Italiji s Fundacijo Santa Cecilia, ob počastitvi poljskega predsedovanja Evropski uniji pa so zaigrali tudi z znanim jazz saksofonistom Grzechem Piotrowskim.

Za svoje umetniško delovanje so prejeli Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana.


Sredin večer 25. april 2018 ob 18 uri:

prof. dr. Milček Komelj, Fran Tratnik – ekspresionizem in prva svetovna vojna

(Prva javna predstavitev podarjenega likovnega dela: Fran Tratnik, Begunci)

Ob razstavi grafik Otta Dixa z naslovom Vojna, bomo na sredinem večeru predavanj o prvi svetovni vojni, javnosti prvič predstavili do sedaj neznano  likovno delo slovenskega slikarja predhodnika ekspresionizma Frana Tratnika z motivom begunske problematike.  Likovno delo je 25. novembra 2017 Muzeju novejše zgodovine Slovenije podaril g. Miloš Zika iz Republike Češke. V Muzeju smo ga prevzeli s sodelovanjem slovenskega veleposlanika v Pragi.

Obenem načrtujemo, da bomo v Viteški dvorani obiskovalcem  predstavili vsa tri originalna Tratnikova likovna dela, iz ciklusa Begunci, ki jih hranimo v muzejski likovni zbirki. O Franu Tratniku, ekspresionizmu, umetnosti  in prvi svetovni vojni, bo ob tej priliki predaval umetnostni zgodovinar prof. dr. Milček Komelj.

Občasne razstave

(R)evolucija muzeja 1948 -2018

(R)evolucija muzeja 1948 -2018

Muzej novejše zgodovine Slovenije letos praznuje 70-letnico obstoja. Ta jubilej smo počastili z veliko občasno razstavo: (R)evolucija muzeja 1948-2018 …
Preberi več
V iskanju svobode: 1968-2018

V iskanju svobode: 1968-2018

V iskanju svobode: 1968-2018 V iskanju svobode: 1968-2018 In Search of Freedom: 1968-2018 16. junij do 16. avgust 2018 Je …
Preberi več
Argumentirano in civilizirano/1988

Argumentirano in civilizirano/1988

Fotografska razstava se javnosti predstavlja ob 30–letnici dogodkov, ki so bili pred kuliso vsesplošne jugoslovanske krize osemdesetih let …
Preberi več

Loading...

Deli

X