Mednarodna kolesarska dirka po Hrvaški in Sloveniji se je začela 24. junija 1950. Dopoldne sta na Kongresnem trgu v Ljubljani zbranih 87 tekmovalcev iz različnih držav pozdravila predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pleško, v imenu Komiteja za fizkulturo pa dr. Dougan. Dolga in naporna pot je bila razdeljena v sedem etap. Na cilj so tekmovalci prihiteli v soboto, 1. julija 1950 popoldne. Zmagala je italijanska ekipa. Med posamezniki je bil prvi Fanti iz Italije, drugi pa je bil Franja Varga. (Deloma povzeto po ilustrirani reviji Tovariš, 26. številka, 13. julij 1950).

Legendarna cestna kolesarska dirka Giro d’Italia je prvič obiskala slovensko ozemlje že leta 1922, drugič pa 49 let pozneje, leta 1971. 2. in 3. junija 1994 je Giro tretjič prišel na slovenska tla in prvič v samostojno Slovenijo. 204 km dolga 12. etapa 77. Gira je potekala od mesta Bibione do vrha Jelenovega klanca v Kranju. Edini slovenski predstavnik na tem Giru, Valter Bonča, je na cilj v Kranju prikolesaril kot 13. Naslednji dan je sledila etapa od Kranja do Lienza, dolga 231 km.

Franc Hvasti, generalni sekretar kranjskega etapnega odbora, je povedal: »Najbolj razveseljiv podatek smo dobili med etapo. Giro si je na slovenskih cestah ogledalo več kot 100.000 gledalcev. V 12. etapi ni bilo nobenih težav, kar pomeni, da smo Giro organizacijsko dobro izpeljali. Promocija Slovenije je bila v vseh pogledih uspešna, kar dokazujejo tudi številne čestitke, ki smo jih dobili od šefov Gira.« (Delo, 3. 6. 1994)