Zbirka je vsebinsko orientirana v družbenokritično in angažirano umetnost, ki je nastajala med obema svetovnima vojnama. Osrednje mesto v zbirki imajo likovna dela, nastala med drugo svetovno vojno: partizanska grafika, dela iz fašističnih in nacističnih taborišč, taborišč za vojne ujetnike in okupatorjevih zaporov ter so edinstvena v evropskem merilu. V slogu po vojni režimsko usmerjenega socialističnega realizma, Muzej hrani predvsem dela, nastala za javne spomenike ter opremo vladnih in drugih javnih prostorov in predstavljajo narodnoosvobodilni boj in revolucijo, obnovo in izgradnjo domovine ter portrete narodnih herojev in političnih osebnosti.  

12 predlog za linorez, tuš s čopičem, ponekod vidne poteze s svinčnikom, papir, 210 x 173 mm

S ponosom naznanjamo novo pridobitev likovne zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Za zbirko smo pridobili izredno likovno stvaritev Franceta Miheliča, zvestega vojnega kronista s fantastično in poetično-preroško slikarsko potezo. Gre za dvanajst ločenih umetniških del, ki skupaj tvorijo neprecenljivo celoto. Umetnik je predloge za kasneje načrtovane linoreze izdelal med januarjem in aprilom leta 1944 in v njih združil glavne prizore in motive, ki so prevevali njegove ustvarjanje v vseh poprejšnjih vojnih delih. Gre za nakopičenje vseh zloveščih strahot, zločinov, prerokb, spominov in bojazni, ki jih je umetnik med vojno doživel, videl, o njih slišal. Slutnjo samega razpleta vojne, apokaliptični izkupiček preteklega nasilja in grozovita trpljenja je nakazoval že v zgodnejših medvojnih delih. Tudi tematike apokalipse, apokaliptičnih jezdecev in preroških vojnih vizij so vznikale vsake toliko na površje. V predlogah iz leta 1944 pa je vse te svoje uvide združil, kričeče motive jezdeca, požganih vasi in tulečega psa simbolno izčistil ter jih prepričljivo združil s pripovedno naracijo biblijskega besedila Apokalipse. Umestil jih je v vseznano pripoved usodnega uničenja sveta, konca po koncu, opustošenja in hkrati novega začetka, ki pretresljivo sovpada s slikarjevimi doživetimi vojnimi motivi. Z obilico detajlov, manjšimi dogajanji znotraj posameznih prizorov Apokalipse, je vsaka izmed dvanajstih upodobitev hkrati tudi zgodba zase.

Miheličevo ustvarjanje je prav v medvojnem obdobju prešlo iz realistično naravnane in socialnokritično obarvane poteze v slikarstvo osebne in specifično poetične fantastike. Prav medvojno ustvarjanje je razumljivo zaznamovalo celotni kasnejši del slikarjevega opusa in apokaliptični prizori so tisti, s katerimi je umetnik povzel svoj medvojni izraz ter dosegel izraznost, ki povzema na eni strani vojne izkušnje nasilja, zločina, uničenja, izgube, obupa, a hkrati tudi na drugi strani intime, ljubezni, sle, posmeha in igrivosti. Dotično delo si zato zasluži posebno obravnavo, ki umesti in predstavi likovno delo v oziru slikarjevega prejšnjega in kasnejšega ustvarjanja. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije smo zato pričeli s pripravami na posebno razstavo, ki mu jo bomo posvetili v prihodnjem letu.