Eden vodilnih motivov Pregljevega slikarstva je bilo omizje, ki ga začel razvijati prav z upodobitvami taboriščnih omizij. V teh njegovih podobah se razbirajo občutki obupa, vdanosti in žalosti zaradi okrutne izkušnje bivanja v taboriščih. Slikar se je na dotičnem delu le z bežno zaznambo interiera posvetil figuram, katerih telesa so kljub sključenosti in utrujenosti elegantna in dostojanstvena. S spretnim toniranjem je označil anatomijo teles in jih ločeno izpostavil ter še dodatno poudaril s črno-belimi kontrasti. 

Nahajališče: Depo Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Za uporabo reprodukcije fotografije se obvezno obrnite na Kustodiat MNZS.