Sodelujoči pri pripravi razstave:
Avtorji fotografij: Neca Falk, Tone Stojko, Simon Stojko Falk, Jaka Babnik, Jani Humar, Marin Lončar, Tomislav Može, Igor Napast (Večer), Mare Rudolf, Nejc Saje in Matjaž Škulj.
Avtorja razstave: Tone Stojko in Simon Stojko Falk
Avtor besedila: Uroš Ložar
Koordinacija razstave: Nataša Strlič
Oblikovanje: Tomaž Perme
O razstavi (avtor besedila Uroš Ložar):
Izjemen utrip dogajanja skoraj štiridesetletne subkulture BMX v Sloveniji je v 63 dinamičnih in hkrati dokumentarnih fotografijah ujelo deset avtorjev. V to atraktivno kolesarsko disciplino, ki ima od leta 2008 status olimpijskega športa, so (bili) vpeti kot njeni udeleženci ali sopotniki.
BMX - Bicycle Moto X izhaja iz Združenih držav Amerike kot spremljevalni šport motociklističnih oziroma motokros preizkušenj. Prvotno je bil šport z 20-palčnimi kolesi namenjen otrokom, s postopnim razvojem pa so se z BMX-om začeli ukvarjati tudi odrasli.
Začetna in osnovna panoga BMX je bil race, disciplina, ki poteka na posebej prilagojenih progah z grbinami in skoki. Ta se je kasneje razvila v več smeri. Danes poznamo BMX race in BMX prostega sloga. Ta se deli na podzvrsti: park (izvajanje trikov na namenskih objektih), flatland (ples s kolesom) in dirt (tekmovanje na objektih, narejenih iz zemlje).
Zametki BMX kolesarjenja v Sloveniji segajo v Maribor v drugo polovico osemdesetih let 20. stoletja. Pionir in hkrati glavni pobudnik ter gonilna sila gradnje prve namenske BMX proge v nekdanji Jugoslaviji je bil znan kolesarski delavec in zanesenjak Lojze Fajdiga.
Ob pomoči somišljenikov, z močno lokalno podporo in v sodelovanju z različnimi sponzorji je bila proga v Mariboru po načrtih arhitekta Milana Eržena odprta 24. maja 1986. Kmalu je postala gostiteljica številnih državnih in republiških prvenstev ter mednarodnih dirk in manjših, lokalnih tekmovanj, ki so bila namenjena predvsem zabavi mlajših BMX kolesarjev.
Slovenski tekmovalci so bili željni dokazovanja in uspehov. Simon Eržen je bil eden prvih, ki je izjemne rezultate dosegal tudi v tujini.
Želja po lastni BMX progi je tlela tudi v tedanji republiški prestolnici. Tri leta za mariborsko, 3. julija 1990, so BMX objekt po načrtih Milana Eržena, slovesno odprli tudi v Ljubljani.
V drugi polovici devetdesetih let je zanimanje za tekmovalni BMX race v Sloveniji nekoliko upadlo. Vse popularnejša je postajala disciplina flatland. V njej je svoje sposobnosti pokazal Simon Stojko Falk, trikratni svetovni prvak v tej disciplini.
Nekateri glavni akterji discipline BMX race, Simon Eržen, Peter Caf in Tomaž Jeras, so s svojimi uspehi v tujini poskrbeli, da ta disciplina na prelomu tisočletja ni povsem utonila v pozabo.
Oba BMX športna objekta, tako v Mariboru kot Ljubljani, sta bila do danes deležna kar nekaj sprememb.
Maribor je s prenovljeno progo dobil tudi odličnega tekmovalca, kasneje prvega profesionalnega trenerja Tilna Franka, ki je danes gonilna sila edinega pravega BMX kluba v Sloveniji, BSX Racing Team (vsi ostali klubi v Sloveniji so splošno kolesarski z BMX sekcijami).
Tudi Ljubljana je s tretjo in trenutno podobo ljubljanske proge, ki jo upravlja ljubljanski KD Rajd, dobila nekoliko modernejšo infrastrukturo.
BMX 21. stoletja z vsemi spremembami je zaznamoval in Slovenijo v sam evropski vrh popeljal Miha Čeh, ki je leta 2016 postal evropski prvak v kategoriji 8-letnikov. Skoraj istočasno se je proti evropskemu in svetovnemu vrhu v disciplini BMX park prebijal Jaka Remec. V disciplini, za katero v Sloveniji ni ustreznih objektov in pravih pogojev za trening, se Jaka že nekaj sezon meri z najboljšimi tekmovalci prostega sloga na svetu. Za nadaljevanje in popularizacijo BMX kolesarstva sta poskrbela mlada tekmovalca Mak Breznik Falk in Jošt Ložar, ki sta v letih 2021 in 2022 Slovenijo zopet postavila na evropski BMX zemljevid: Breznik Falk s prvo zmago v evropskem pokalu, Ložar pa s tretjim mestom na evropskem prvenstvu.