Plebiscit 1990

Pred natanko 30 leti je potekal plebiscit, na katerem so se državljani in državljanke Slovenje odločali, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Volivci so množično glasovali za neodvisno Slovenijo.

Vabimo vas, da pobrskate po časovnici ali si ogledate film o plebiscitu 1990. Pripravili smo kviz za preizkus znanja o plebiscitu in s pojasnili navedli terminologijo, vezano na plebiscit. Za konec vam nudimo izbor virov in literature, ki jih lahko uporabite pri raziskovanju ali delu v razredu. Vse omenjeno gradivo lahko uporabite tudi kot učno gradivo.

Časovnica

Film Plebiscit 1990

Film na kratko predstavi dogajanje v osemdesetih letih 20. stoletja in osvetli posamezne dogodke, ki so pripeljali do plebiscita za samostojno in neodvisno državo Slovenijo.

Kahoot kviz

Vabljeni, da preizkusite svoje znanje o plebiscitu iz leta 1990, na katerem so Slovenci odločali o samostojni in neodvisni Sloveniji.


Razlaga novih besed

V nadaljevanju so predstavljeni strokovni pojmi, vezani na plebiscit, in njihova pojasnila. Pri iskanju pojasnil smo se naslonili na knjigo Mira Cerarja z naslovom »Kako sem otrokom razložil demokracijo«.
AMANDMA: dodatni dopolnilni ali spremljevalni predlog k zakonu, resoluciji.

DEKLARACIJA: javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju.

DEMOKRACIJA: oblika družbene ureditve, ki omogoča, da pri odločanju o temeljnih družbenih vprašanjih sodelujejo vsi njeni pripadniki. V demokraciji so sprejete tiste odločitve, s katerimi se strinja večina pripadnikov družbe.

DRŽAVA: večje ozemlje, na katerem prebiva večje število prebivalcev (ljudstvo), ki jih vodi in usmerja neka državna oblast. Gre za državo v širšem pomenu. Besedo država včasih uporabljamo tudi v ožjem pomenu, s čimer mislimo le na državno oblast.

DRŽAVNA SUVERENOST: pove, da ima na ozemlju neke države najvišjo moč državna oblast in ne na primer kakšna druga organizacija ali skupnost ljudi. Ljudstvo je namreč najvišjo in neodvisno (suvereno) moč v izvrševanju preneslo na državno oblast oziroma na njene državne organe. Državna suverenost lahko označuje tudi neodvisnost neke države nasproti drugim državam.

FEDERACIJA: državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot.

KONFEDERACIJA: skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev.

LJUDSTVO: veliko število ljudi, ki živijo v isti državi in so na več načinov medsebojno povezani. Ljudje, ki tvorijo ljudstvo, so povezani tako, da živijo v vaseh in mestih, ki so del istega državnega ozemlja. Ljudstvo ima nekatere skupne običaje in del skupne zgodovine ter vsaj večinoma govori skupni jezik.

MEMORANDUM: 1. pismena izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, namenjena vladi, politični oblasti; 2. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem, spomenica.

PLEBISCIT: referendum izjemnega pomena, saj se nanaša na usodo naroda ali države: zanj se običajno zahteva visoka udeležba, odločitev pa ponavadi šteje za veljavno le, če jo podpre precejšnja večina državljanov.

POLITIČNA STRANKA: združuje ljudi, ki jih zanima politika in imajo podobne politične želje, interese in cilje v zvezi z urejanjem glavnih družbenih vprašanj. Ti ljudje se md seboj povezujejo in sodelujejo, ker želijo skupaj voditi državo. Različne politične stranke med seboj tekmujejo v tem, katera bo državljane prepričala, da ima boljši načrt (program) za vodenje države.

POLITIČNI PLURALIZEM: politična raznolikost. Ljudem omogoča, da se v demokratični družbi in državi svobodno združujejo v različne politične stranke in kot njihovi člani svobodno izražajo svoja politična mnenja.

REPUBLIKA: ena od oblik vladavine. V republiki o tem, kdo naj ima v državi oblast, odločajo državljani sami. Tako si ljudje sami neposredno ali posredno izvolijo svojega voditelja, ki mu v tej obliki vladavine rečemo predsednik države oziroma predsednik republike. 

SAMOODLOČBA: lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti.

SKUPŠČINA: v demokratičnih družbah predstavlja zakonodajno vejo oblasti. Vrhovni državni organ, ki sprejema ustavo in zakone. Sestavljajo ga poslanci, ki jih na volitvah izvolijo državljani.

USTAVA: najvišji pravni akt v državi, ki ga morajo spoštovati vsi organi oblasti in tudi vsi ostali subjekti v državi (državljani in različna združenja in organizacije). V ustavi so praviloma zapisane temeljne človekove pravice.

VEČINSKO ODLOČANJE: pomeni, da je neka odločitev lahko sprejeta, če se z njo strinja večina ljudi, ki lahko odločajo. Pri večinskem odločanju je odločitev sprejeta, če se z njo strinja več ljudi, kot ji nasprotujejo.

VOLILNA PRAVICA: pravica odraslega posameznika, da sodeluje na volitvah. Če nastopa na volitvah kot volivec, potem ima pravico, da glasuje za tistega kandidata za poslanca ali na primer za predsednika republike, o katerem meni, da je najboljši – v tem primeru pravimo, da ima posameznik aktivno volilno pravico.

ZAKON: pravni akt, ki bolj natančno kot ustava določa, kako je treba spoštovati in zavarovati človekove pravice. Vsebuje tudi številna druga pravna pravila, po katerih se morajo državni organi in državljani ravnati v vsakdanjem življenju. Zakoni prav tako določajo, kako morajo državni organi ukrepati, če so pravna pravila kršena.


Vir: Miro Cerar: Kako sem otrokom razložil demokracijo. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009.

Različni viri na temo plebiscita 1990

Osamosvojitveni akti Republike Slovenije: Osamosvojitveni akti so akti ustavnopravnega pomena, ki so bili sprejeti v procesu osamosvajanja Slovenije (27. september 1989–31. december 1991). Dostopno na tej povezavi.

30 let države Slovenije. RTV SLO. Dostopno na tej povezavi.

Slovenija, 30 let. Izostrimo pogled. Dostopno na tej povezavi.

Dokumentarni film Slovenski plebiscit. RTV SLO, 26. 12. 2019. Dostopno na tej povezavi.

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.