Demokratizacija in osamosvojitev

Naloge za ponovitev snovi

TITOVA SMRT

4. maja 1980 je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Josip Broz – Tito. Po njegovi smrti so se začele kazati posledice nerešenih težav, ki so jih dotlej skrivali pred javnostjo.

Že v začetku sedemdesetih je Titov medvojni soborec Koča Popović rekel, da je »Tito mrtev, le da tega še ne ve.« S tem je želel povedati, da se sistemu, ki ga je Tito ustvaril, bliža konec.


1. Razmisli, kaj je pomenilo geslo »Tudi po Titu – Tito«, ki se je uveljavilo po njegovi smrti.


Titoizem se je torej nadaljeval, vendar brez večjega učinka. Že kmalu po Titovi smrti se je pojavila najprej ekonomska, nato politična in nazadnje še kriza v mednacionalnih odnosih.
Umrl je naš Tito, Delo, leto XXII, št. 104, 5. 5. 1980. Dostopno na dLib.
Bon, ki je lastniku omogočal nakup 20 litrov bencina.

GOSPODARSKA KRIZA

Leta 1980 je bil dinar devalviran za 30 odstotkov, inflacija se je povečala za 45 odstotkov, država ni mogla plačevati surovin in nafte. Za prehod čez mejo je bilo potrebno plačati devizni polog, prišlo je do redukcije električne energije, primanjkovalo je posameznih artiklov, predvsem kave, pralnega praška in južnega sadja. Državni dolg je naraščal.
2. Naštej nekaj ukrepov, ki jih je uvedla tedanja vlada?


Gospodarsko krizo v Jugoslaviji so razkrili podatki o visoki zadolženosti države v tujini. Jugoslavija ni bila več sposobna odplačevati zunanjih dolgov, trgovinski primanjkljaj v poslovanju s tujino je hitro naraščal, naraščali sta tudi brezposelnost in inflacija. Posledice bo bile številne stavke in vse večja nesoglasja med narodni.




Vrste za bencin, Ljubljana, oktober 1982, foto: Janez Bogataj. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Plakat iz leta 1986. Plakat je nastal ob kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije. Dostopno na tej povezavi.
3. Poglej vir in povej, katera leta so bila v Jugoslaviji najbolj in katera najmanj uspešna.

SKUPNA PROGRAMSKA JEDRA

Prvi resnejši spor med Slovenijo in jugoslovansko federacijo je nastal leta 1983, ko so Srbi hoteli celotni državi vsiliti skoraj enotne šolske programe. Programska jedra naj bi vsaj za silo poenotila razdrobljeno jugoslovansko šolstvo in olajšala prehod na šole v različnih republiških okoljih.

Slovenski pisatelji – prva in najbolj sta se angažirala Ciril Zlobec in Janez Menart – so v programskih jedrih videli poskus centralizacije vzgoje in izobraževanja. Kot so izračunali, naj bi jedra za posledico imela, da bi slovenski otroci pri književnosti imeli 70 % jugoslovanskih in 30 % slovenskih vsebin, kar naj bi dolgoročno ogrožalo slovenski narod.

4. Preberi vir in odgovori na vprašanja:
a) Kdo je napisal Protestno izjavo?
b) Kdaj je bila napisana?
c) Kakšna bi bila posledica v Sloveniji, če bi uvedli predlagana skupna programska jedra?
Prva stran protestne izjave Društva slovenskih pisateljev zaradi skupnih programskih jeder v šolstvu leta 1983. Dostopno na tej povezavi.
Nacistični plakat Richarda Kleina iz leta 1936. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Plakat slovenske umetniške skupine Novi kolektivizem za dan mladosti leta 1987. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

PLAKATNA AFERA

Štafeta mladosti se je v smislu političnega gesla »Tudi po Titu – Tito« nadaljevala tudi po Titovi smrti. Štafeto je namesto Tita sprejel vsakokratni predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije.

Leta 1987 je štafeta odšla iz Slovenije. Istega leta je prišlo do velikega škandala. Za plakat praznovanja so v zveznem mladinskem vodstvu izbrali delo slovenske skupine Novi kolektivizem. Ta je za predlogo vzela nacistični plakat iz leta 1936 s podobo arijskega mladeniča avtorja Richarda Kleina.


5. Na plakatu so nacistične simbole zamenjali z jugoslovanskimi. Poglej plakat in povej, s katerimi.
Zadnja štafeta je iz Slovenije, iz vrha Triglava, vendarle odšla, spremljajoči program pa je bil spremenjen. Naslednje leto je bila štafeta mladosti ukinjena. Praznovanje dneva mladosti se je odvijalo, dokler je obstajala Jugoslavija, vendar v obliki festivalov, rok koncertov in raznih okroglih miz.

CIVILNA GIBANJA

V začetku 80. let v Sloveniji ni bilo opaznejših opozicijskih gibanj. Prebujale pa so se mlade generacije. Oblast je močno razburil punk, ki se je pojavil že leta 1977. Pankrti so prvi koncert odigrali oktobra 1977 v telovadnici Gimnazije Moste. To je bil prvi punk-rock koncert v Sloveniji in takratni Jugoslaviji – veljal je za neuradni začetek novega vala. Sledile so še številne druge skupine, od katerih je bil najodmevnejša skupina Laibach leta 1980.

Mlada generacija, ki se je oblikovala skozi pankovsko in alternativno kulturo, je politična prepričevanja sprejemala z nejevero.

6. Poslušaj pesem ali preberi besedilo in povej, s katero besedno zvezo je izražena nejevera do oblasti.

Mladinski subkulturi so sledila mirovna, ekološka, feministična in druga gibanja. Sredi osemdesetih let so ta gibanja v Sloveniji že tvorila močno civilno gibanje. Po večini so izšla iz mladinskih alternativnih klubov in organizacij. Podporo za legalno obliko združevanja so dobila pod okriljem mladinske organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS).

Književni list: Delo, 26. 6. 1980, str. 16. Dostopno na dLib.

NOVA REVIJA

Opozicijskim intelektualcem je leta 1982 uspelo ustanoviti Novo revijo.

»Še več, vse bolj sem prepričan, da brez Pankrtov in valovanja, ki se je širilo za njimi in okoli njih, komunistična oblast sploh ne bi dovolila začetka izhajanja Nove revije sredi leta 1982.« (Dr. Tine Hribar, prvi urednik Nove revije, v zborniku, ki je izšel ob 25-letnici punka. Dostopno na tej povezavi.)

7. Oglej si vir in natančno preberi prve tri odstavke. Povej, kako so intelektualci utemeljili potrebe po novi reviji na Slovenskem.






57. ŠTEVILKA NOVE REVIJE

Nova srbska politična elita si je prizadevala za postopno uresničitev Srbskega nacionalnega programa, ki je zahteval združitev vseh Srbov v veliki Srbiji. Praktično bi v novo srbsko nacionalistično tvorbo prišlo vse ozemlje bivše Jugoslavije, razen Slovenije in zahodne Hrvaške.

Slovenski izobraženci so leta 1987 kot odgovor na velikosrbski nacionalni program v 57. številki Nove revije objavili 16 prispevkov za slovenski nacionalni program. To je bil jasen pokazatelj, da je pobudo pri oblikovanju slovenskega nacionalnega programa prevzela intelektualna opozicija.

8. Kaj je bila osnovna misel vseh intelektualcev, ki so napisali prispevke?

Naslovnica 57. številke Nove revije. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic, 3. 6. 1988, foto: Tone Stojko. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

AFERA JBTZ

Maja 1988 je na zahtevo JLA slovenska tajna policija (Služba državne varnosti) aretirala tri novinarje Mladine: Davida Tasiča (novinar Mladine), Francija Zavrla (urednik Mladine), Janeza Janšo (zaposlen v Mikroadi, sicer pa občasen kolumnist Mladine in kandidat za predsednika ZSMS) in zastavnika JLA Ivana Borštnerja. Vojaško sodišče je četverico obtožilo izdaje vojaškega zaupnega dokumenta, ki je govorilo o povečanju bojne pripravljenosti v Sloveniji. Proces je dobil ime t .i. »proces proti četverici« oz. afera JBTZ.

Kot reakcija na aretacijo je nato na pobudo Igorja Bavčarja junija 1988 nastal Odbor za varstvo človekovih pravic. Odbor je postal najmočnejša, a zelo heterogena institucija civilne družbe v 80. letih.
9. Povej, zakaj je proces zelo razjezil kritično javnost oz. kako so bile četverici kršene človekove pravice?

MAJNIŠKA DEKLARACIJA

Opozicija in oblast nista uspeli oblikovati skupnega nacionalnega političnega programa. Maja 1989 je opozicija izdala Majniško deklaracijo 1989, Socialistična zveza delovnega ljudstva pa je konec junija izdala Temeljno listino Slovenije 1989.

10. Podrobno si oglej oba dokumenta in odgovori na vprašanji.
a) V čem se bistveno razlikujeta?
b) Primerjaj Majniško deklaracijo 1989 z Majniško deklaracijo 1917.

Majniška deklaracija 1989. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Temeljna listina Slovenije 1989. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Predvolilni plakat »Potegnimo skupaj! – Pridite na volitve!«. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

OBLIKOVANJE ZVEZ

Leta 1988 so začele nastajati t. i. zveze (Slovenska kmečka zveza 1988, Slovenska demokratična zveza 1989). Jeseni 1989 je večina zvez postala političnih strank, prav tako tudi nekdanje družbenopolitične organizacije. Opozicijske stranke so se novembra 1989 povezale v Demokratično opozicijo Slovenije ali Demos, katere predsednik je bil dr. Jože Pučnik. Slovenski predvolilni prostor se je v začetku leta 1990 dokončno oblikoval.

Skupščina RS Slovenije je decembra 1989 sprejela Zakon o volitvah in Zakon o političnem združevanju. Na podlagi nove volilne zakonodaje so bile razpisane prve večstrankarske skupščinske volitve in volitve predsednika ter članov Predsedstva RS Slovenije. Na volitvah je zmagala koalicija Demos.
11. Pravilno poveži imena vidnejših predstavnikov slovenske oblasti z njihovimi funkcijami.

dr. Jože Pučnik                                 predsednik slovenske skupščine 
Milan Kučan                                     predsednik Demosa
dr. France Bučar                               predsednik vlade
Lojze Peterle                                    predsednik Predsedstva RS

14. KONGRES ZKJ

Za 14. izrednem kongres ZKJ, ki je potekal od 20. do 22. januarja 1990, je ZKS pripravila predlog demokratičnih reform za celotno Jugoslavijo (mdr. zagotovitev človekovih pravic, večstrankarstvo, ureditev razmer na Kosovu, neposredne volitve). Ker so bili vsi predlogi zavrnjeni, so slovenski delegati kongres zapustili. Za slovenskimi delegati so isto storili tudi Hrvatje.

12. Odhod slovenskih delegatov je bil zelo čustven. Kaj je odhod pomenil?
Pogovor med Sonjo Lokar in Milanom Kučanom na 14. izrednem kongresu ZKJ, januar 1990. Foto: Tone Stojko. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Plebiscitni plakat. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

PLEBISCIT 1990

Kljub velikemu nezaupanju med novo oblastjo in opozicijo se je postopno oblikovalo soglasje glede slovenske suverenosti in pot, kako jo doseči. Na predlog Demosa je bil 23. 12. 1990 razpisan plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili razglašeni 26. decembra 1990.

13. Kaj ti pove rezultat, da se je glasovanja udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, za samostojnost pa jih je glasovalo 88,2 %?

OSAMOSVOJITEV

Po izidu plebiscita je slovenska oblast začela priprave na osamosvojitev in sprejela nekatere državne zakone, ki so bili ključni za osamosvojitev.

Kljub neugodnim zunanjim okoliščinam in grožnjam iz Beograda ter s strani armade, je slovenska skupščina 25. 6. 1991 sprejela temeljno ustavno listino, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. S tem je Slovenije pravnoformalno razglasila neodvisnost.

14. Slovesna razglasitev samostojnosti je bila 26. 6. 1991 na Trgu republike v Ljubljani. Na njej je, že med preletavanjem leta JLA, predsednik predsedstva Milan Kučan dejal: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Kaj je želel povedati s temi besedami?

Republika Slovenija samostojna država, Delo, 26. 6. 1991, let. XXXIII, št. 148, str. 1. Dostopno na dLib.
Prodor enot JLA proti mejnemu prehodu z Italijo, 27. 6. 1991. Foto: Tone Stojko. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

VOJNA ZA SLOVENIJO

Zaradi sklepov zvezne vlade, sprejetih na nočni seji s 25. na 26. junija 1991, so enote JLA že 26. junija zasedle vse mejne prehode na primorskem. Zgodaj zjutraj 27. junija pa začele z vojaško akcijo s ciljem, da zasedejo nadzor nad mejo in ponovno vzpostavijo suverenost SFRJ. Začela se je vojna za Slovenijo, ki je trajala deset dni.

Da bi preprečila nadaljevanje spopadov, je Evropska skupnost v Slovenijo poslala skupino opazovalcev. 7. julija so se na Brionih začela pogajanja med predstavniki Evropske skupnosti, Slovenije, Hrvaške in jugoslovanskih zveznih oblasti.

15. Napiši, kaj vse je bilo določeno s t. i. Brionsko deklaracijo. 

PRIZNANJE SLOVENIJE

Pot do mednarodnega priznanja Slovenije je bila prve mesece po osamosvojitvi težavna. Dokončen preobrat je bil dosežen decembra 1991, ko so Slovenjo pričele priznavati članice Evropske skupnosti (Islandija prizna Slovenijo, Švedska in Nemčija napovesta priznanje).

16. Mogoče veš, kdaj so Slovenijo priznale države članice Evropske skupnosti, s čimer je bila na simbolni ravni odprta pot priznanjem ostalih držav in vključitev v mednarodno skupnost.

V naslednjih mesecih so Slovenijo priznale tudi svetovne velesile: ZDA, Rusija in Kitajska.

Priznanje Slovenije s strani Islandije, 19. 12. 1991. 

MEDNARODNO POVEZOVANJE

Prva mednarodna organizacija, ki se ji je Slovenija pridružili po osamosvojitvi, je bila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Priznanje svetovnih velesil je bil pogoj za sprejem Slovenije v polnopravno članstvo Organizacije združenih narodov (OZN).
Glavni slovenski cilj pa je postala vključitev v evropske integracijske procese. Cilj Slovenije je bila čim hitrejša vključitev v Evropsko skupnost in Severno atlantsko obrambno organizacijo (NATO).

Slovenija je bila prva med nekdanjimi komunističnimi državami, ki je izpolnila pogoje za sprejem skupne denarne valute evro. Nekaj let za tem pa je bila sprejeta v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

17. Poveži kratice organizacij v levem stolpcu z ustreznim datumom v desnem stolpcu. Datum določa, kdaj je bila Slovenija sprejeta v katero od organizacij.

OZN                                                 1. maj 2004   
OVSE                                               1. junij 2010
EU                                                    1. januar 2007
NATO                                              22. maj 1992
EURO                                              29. marec 2004   
OECD                                              24. marec 1992



REŠITVE - Demokratizacija in osamosvojitev (117 KB)

Prijava na e-novice

Brezplačne novice o dogodkih in projektih Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.