Prva svetovna vojna

Naloge za ponovitev snovi

PRED IZBRUHOM VOJNE

Prva svetovna vojna ni bila presenečenje, saj so nasprotja med državami naraščala že več let in na koncu Evropo razdelila na dva tabora – centralne in antantne sile. Nasprotja v Evropi so bila tolikšna, da so se vsi začeli pripravljati na vojno. Čakali so le še na povod, ki bi ga lahko izkoristili za začetek vojne.

Odhod iz sarajevske mestne hiše. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

1. Preberi trditve in povej, kaj so vzroki za prvo svetovno vojno

a) naraščanje mednarodnih napetosti v Evropi

b) tekmovanje med evropskimi narodi za pridobitev surovin in trgov

c) boj za nove trge za nakopičene presežke industrijske proizvodnje

d) umor prestolonaslednika Ferdinanda in njegove soproge v Sarajevu

e) nacionalna nasprotja zaradi političnih interesov posameznih držav in narodov

f) tekmovanja med evropskimi državami za kolonijami v Afriki in Aziji

g) vojne in medsebojni spori na Balkanu – Balkan kot sod smodnika

23. junija 1914 je Avstro-Ogrska poslala ultimat Srbiji z 48-urnim rokom za odgovor. Srbska vlada je bila skrajno popustljiva in še pred iztekom roka sprejela skoraj vse zahteve, razen ene.

2. Preberi vir in odgovori na vprašanji.

a) Pojasni, kaj je zahtevala avstro-ogrska vlada.

b) Pomisli in napiši, zakaj 6. točke srbska vlada ni sprejela.

Zahteve, ki jih je Avstro-Ogrska predala Srbiji v ultimatu

1. da bo prepovedala vsako publikacijo, ki neti sovraštvo in prezir do monarhije in s svojo splošno tendenco nasprotuje njeni glavni teritorialni integriteti;

2. da bo takoj razpustila nacionalistično organizacijo Narodno odbrano in da bo enako ravnala z drugimi skupinami v Srbiji, ki delajo propagando proti avstro-ogrski monarhiji, ter da bo ukrenila vse, da ta razpuščena društva ne bodo nadaljevala svojega dela pod drugim imenom in v drugi obliki;

3. da bo iz javnega življenja umaknila vse, kar spodbuja oziroma bi spodbujalo negativno propagando zoper Avstro-Ogrsko;

4. da bo odstranila iz vojaške službe in sploh iz uprave vse oficirje in uradnike, ki so se pregrešili s propagando proti monarhiji in katerih imena in dela bo cesarska in kraljevska vlada pozneje sporočila kraljevski vladi;

5. da bo sprejela sodelovanje organov cesarske in kraljevske vlade pri dušenju subverzivnega gibanja, naperjenega proti teritorialni integriteti monarhije;

6. da bo začela sodno preiskavo proti udeležencem v zaroti dne 28. junija, ki so na srbskem ozemlju. Pri tej preiskavi naj bi sodelovali organi, ki bi jih imenovala cesarska in kraljeva vlada;

7. da nemudoma aretira osebe, ki so bile po mnenju avstro-ogrske strani vpletene v zaroto;

8. da prepreči ilegalne prenose orožja in eksploziva preko državne meje iz Srbije v Bosno;

9. da bo cesarski in kraljevski vladi dala pojasnilo o neopravičenem govorjenju srbskih visokih uradnikov v Srbiji in tujini, ki se navzlic svojemu uradnemu položaju po atentatu 28. junija niso pomišljali v intervjujih sovražno se izražati o avstro-ogrski monarhiji;

10. da bo nemudoma obvestila cesarsko in kraljevo vlado, kako je izvedla ukrepe, obljubljene v zgornjih točkah

(Vir: K. Ajlec. Rožljanje z orožjem: Avstro-Ogrska preda ultimat Srbiji, Zgodovina.si, 23. 7. 2018. Dostopno na tej povezavi.)

Na Dunaju so zavrnitev 6. točke videli kot zavrnitev ultimata v celoti. Že čez tri dni, 28. julija 1914, je Avstro-Ogrska uradno napovedala Srbiji vojno, s čimer se je začela prva svetovna vojna.

MOBILIZACIJA

Julija in avgusta 1914 so prebivalci slovenskih dežel prebirali dvojezične razglase o mobilizaciji in se s petjem na ulicah poslavljali od svojcev. Vsi so pričakovali kratko vojno in zmago. Politiki so obljubili, da bo vojne konec do božiča.

3. Preberi spomin vojaka na desni. Kako so ljudje sprejeli mobilizacijo in odhod vojakov v vojno?

»V Zvezdi smo stali za odhod. Ljubljančani so nas okinčali s cvetjem in trakovi. Neka dama, žena enega mojih prijateljev, me je direktno obvila s širokim črnožoltim trakom, moji prijatelji so stali vis-avis, le oči so govorile. Razumeli smo se. Pot na kolodvor je bila triumfalna. Vsa Ljubljana je bila na nogah. Moji prijatelji so mi bili vedno ob strani na pločnikih.« (Herman Vidmar)

TAKE VOJNE SI NISMO PREDSTAVLJALI

Tehnični napredek, ki je bil značilen za čas pred prvo svetovno vojno, je pokazal vse svoje novosti med bojevanjem. Cilj novih orožij je bil nasprotnika čim bolj onesposobiti.

4. Avstro-ogrske vojaške enote in z njimi vojaki 3. korpusa s polki s slovenskih nabornih območij so odšli večinoma v Galicijo, kjer so doživeli šok. Zakaj? Pomagaj si s citatom na desni.

»Prej smo vedno mislili, da pojde vse tako v redu, kot je šlo na vežbališču in ob paradah... A zdaj je padalo vse navzkriž, zvijalo se v krvi, ječalo, skrivalo se, bežalo… Take vojne si nismo predstavljali in o tem nam niso nikdar pravili naši oficirji…« (Ivan Matičič)

Pogled na avstro-ogrske položaje na prvi bojni črti kraškega bojišča. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

5. Dobro si oglej fotografijo in opiši, kakšne so bile značilnosti bojevanja v prvi svetovni vojni?

6. Obkroži, katera nova uničevalna orožja so uporabili vojaki v prvi svetovni vojni?

a) bombnik e) brzostrelka i) tank

b) mitraljez f) podmornica j) letalo

c) raketa g) cepelin k) top

d) bojni plin h) helikopter l) torpedo

Če te zanima, kako je potekalo življenje v strelskih jarkih prve svetovne vojne v Sloveniji, lahko prebereš opis, ki ga je pripravil dr. Marko Štepec. Opis najdeš na tej povezavi.

Priporočamo tudi ogled na strani BBC, kjer je na ogled interaktivna risba z glavnimi značilnostmi življenja v jarku. Dostopno je na tej povezavi.

ITALIJA VSTOPI V VOJNO

Italija se je ob izbruhu vojne odločila za nevtralnost. Medtem ko se je pogajala z obema stranema za vstop v vojno, je iskala tudi možnosti, da bi pridobila čim več ozemlja.

7. Preberi spodnji odlomek, razmisli in odgovori na vprašanji.

a) Članica katerega tabora je bila Italija pred vojno?

b) Zakaj je Italija leta 1915 prestopila na stran antantnih sil?

»Na začetku vojne je Italija objavila svojo nevtralnost. Prvič zato, ker nanjo ni bila pripravljena, drugič pa zato, ker ni bila obvezana vstopiti v njo. V pogodbi, ki jo je sklenila z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, se je namreč obvezala, da bo vstopila v vojno le v primeru, če bi ena od treh zaveznic bila napadena.«

(Vir: V. Gradnik, Krvavo Posočje, Založništvo tržaškega tiska, Trst, Lipa, Koper, 1977)

Z antantnimi silami je Italija podpisala tajni londonski sporazum.

8. Kateri del slovenskega ozemlja so antantne sile obljubile Italiji? Pomagaj si z virom spodaj.

»Londonski sporazum je predvidel tudi, kod naj bi tekla meja slovenskega ozemlja: od razvodja Julijskih Alp naj bi se prek Predela, čez Mangart in Triglav spustila do Podbrda, Podlanišča in Idrije; od tu naj bi se usmerila na jugovzhod proti Snežniku ter potekala tako, da bi Kastav, Matulji in Volosko ostali na italijanskem ozemlju.«

(Vir: Slovenska kronika 20. stoletja, 1990-1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)

Italijanska propagandna razglednica. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

SOŠKA FRONTA

Italijanska vojna napoved Avstro – Ogrski je odprla novo fronto, katere del – tako imenovana soška fronta – je potekal po slovenskem ozemlju. Fronta je postala slovensko prizorišče težkih spopadov in velikih žrtev.

Razglas: Mojim narodom, 23. maj 1915. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

9. Dobro poglej vir in ugotovi, kdaj se je začela soška fronta. Na dan razglasa ali kasneje?

»Mojim narodom!

Kralj italijanski mi je napovedal vojno. Zvestobo je prelomila kraljevina italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega. /…/ Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov, vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti /…/. Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek , se ni dala potolažiti. In tako se mora izpolniti usoda.«

(Razglas avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa, 23. maj 1915)

10. Kateri slovenski pesnik je v svoji pesnitvi z naslovom Soči napovedal boje ob Soči?

Tod sekla bridka bodo jekla

in ti mi boš krvava tekla:

kri naša te pojila bo,

sovražna te kalila bo!

(Vir: Mojo srčno kri škropite, str. 53. Ljubljana: Prešernova družba., 1968)

a) France Prešeren

b) Simon Gregorčič

c) Tone Pavček

Strelski rovi na Kraškem robu Šmihel nad Sočo, 10. november 1915, iz albuma 17. pehotnega polka. Hrani: Goriški muzej.

11. Poslušaj zgodbo o uhanih, ki jih je neznani vojak pustil družini v Logatcu, ko je bil na transportu na soško bojišče. Zgodbo pripoveduje dr. Marko Štepec, skrbnik zbirke prve svetovne vojne. Bodi pozoren, s kakšnim transportom oz. prevozom je vojak potoval.

12. Preberi opis življenja v jarkih zgodovinarke dr. Petre Svoljšak. Odgovori, s katerimi težavami so se spopadli vojaki na soški fronti?

»Vojake v jarkih je združeval strah pred smrtjo, ki je lahko prišla iz zraka, v obliki bomb, granat, šrapnelov ali plina; in prihajala je 'od znotraj', v obliki infekcij, slabo zdravljenih ran in različnih bolezni, ki so jih raznašali paraziti, podgane in so bile posledica slabih higienskih razmer. V rovih in jarkih so vojaki izgubljali občutek za prostor, letne čase, nadomeščali so jih vidni in zvočni znaki vojne, kar je povzročalo izgubo zavesti, nervozo, norost. Odnos med mrtvimi in živimi se je spremenil, ne le zaradi usmiljenja, gnusa in groze, ki ga je vzbujalo truplo, obenem pa je mrtvi v bojni zmedi živemu nudil zaklon in zaščito.«

(Vir: Petra Svoljšak, Soška fronta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994)

BEGUNCI

Na soškem bojišču se je zvrstilo 11 italijanskih in ena avstro-ogrsko-nemška ofenziva, ki je oktobra 1917 z uspešnim prebojem na območju med Tolminom, Kobaridom in Bovcem fronto premaknila globoko v notranjost Kraljevine Italije, na reko Piavo.

Begunci iz Furlanije po preboju fronte, november 1917. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

13. Kaj se je zgodilo s civilisti, ki so živeli ob frontah?

»Na Doberdobu je še huje zabesnelo. Odšli smo po beli cesti skozi Volčjo Drago in po divni vinski dolini na Renče ter dalje navkreber na trdo kraško planoto. Vso pot smo srečavali begunce, izgnance iz skrajnih vasi ob bojišču. Zvrhoma naloženi vozovi so škripali, živina mukala, otroci ječali, odrasli si brisali okrvavljene oči in se obupno ozirali nazaj na izgubljene svoje domove. Bridko in sočutno smo se pogledovali in si želeli srečno pot«.

(Vir: Ivan Matičič, Na krvavih poljanah, Ljubljana 1922)

14. Razmisli, kam so bili pregnani ljudje, ki so živeli ob Soči?

»Avstro-ogrske oblasti so tik pred začetkom sovražnosti izdale ukaz, da se morajo vsi prebivalci iz krajev ob meji monarhije umakniti v notranjost. Val tisočih in tisočih beguncev, točnega števila vseh, ki so zapustili svoje domove ob Soči, žal nisem našel, so zapustili svoje domove in odšli v notranjost monarhije kot vojni begunci. Mnogi so ostali na slovenskem ozemlju, mnogi so morali dalje na Koroško, Štajersko, proti Dunaju, na Češko, Moravsko in Ogrsko. Tiste, ki se niso imeli kam zateči, so poslali v begunska taborišča, v Gmünd, Wagno in Bruck ob Leithi. Številne kolonije slovenskih beguncev so v teh taboriščih životarile in trpele, mnogi zaradi pomanjkanja in bolezni niso preživeli.«

(Vir: Vasja Klavora, Slovenci in vojna na Soči, Soški protokol, Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1994, str. 43)

ZALEDJE

Prva svetovna vojna je bila »totalna,« »industrijska vojna«. V vojni so bile vse gospodarske in človeške zmogljivosti podrejene vojnim zahtevam, zaradi česar je vojna prizadela tudi zaledje.

15. Poglej vira in odgovori na vprašanji.

a) Zakaj so ženske opravljale »moško delo«?

b) Kako je vojna spremenila vlogo žensk?

»Torej, ženske so dobro opravile svojo vlogo med vojno. Kako bi lahko nadaljevali vojno brez njih? Kamorkoli pogledamo, vidimo ženske, ki opravljajo delo, ki smo ga pred tremi leti imenovali ''moško delo''. Ko se bo vojna končala, se bo postavilo vprašanje o ženski delovni sili in novem redu, ki je ob tem nastal. Mislim, da je nemogoče, da ženskam branimo podeliti oblast in pravico, da se sliši njihov glas.«

(Vir: Iz govora nekdanjega britanskega ministrskega predsednika Asquitha, 1917)

<div>Delovna mobilizacija žensk: delavka za delovnim strojem v vojaških delavnicah 5. armade v Ljubljani. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.</div><div><br></div>

Delovna mobilizacija žensk: delavka za delovnim strojem v vojaških delavnicah 5. armade v Ljubljani. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Izkaznica za sladkor, maj 1918. Htani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

V zaledju je primanjkovalo hrane, surovin in drugih dobrin. Ker je za enega vojaka na bojni črti delalo 5–20 ljudi, je v zaledju izbruhnila lakota. Primanjkovalo je najosnovnejših dobrin.

16. Dobro poglej zgodovinski vir in odgovori na vprašanja.

a) Za kaj so uporabljali to izkaznico?

b) Za kateri mesec je bila veljavna?

c) Katero hrano so lahko dobili s to kartico?

d) So s to izkaznico dobili hrano zastonj ali so jo morali kupiti?

e) Koliko hrane so lahko dobili na enkrat?

f) So s to izkaznico dobili kilogram sladkorja na mesec ali ne?

PROPAGANDA

Da bi vlade prebivalce spodbudile k varčevanju in vojni podpori, so se vlade vseh držav zatekle k propagandi.

17. Katere so pravilne trditve, ki se nanašajo na vojno propagando.

a) oblasti so izvajale cenzuro nad objavljanjem vesti iz vojne

b) mediji so pisali o grozotah vojne

c) oblasti so se bale, da bi resnične in krute vesti negativno vplivale na javno mnenje in bi se prebivalci uprli vojni

d) vojaki so si redno dopisovali z domačimi in podrobno poročali o dogajanju na fronti

e) cilj propagande je bil prepričati prebivalce o resničnosti vladnih razlogov in trditev glede vojne

f) najučinkovitejše sredstvo propagande so bili plakati

g) v zaledju so pozivali ljudi k zbiranju materiala po radijskih sprejemnikih

h) plakati so prebivalce spodbujali k podpori v vojni

Dopisnica: Jaz sem zdrav in dobro se mi godi v devetih jezikih monarhije. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

MAJNIŠKA DEKLARACIJA, 1917

Osnutek majniške deklaracije, z datumom 29. maj 1917 zvečer, rokopis. (Vir: Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, zvezek 16, str. 1115)

30. maja 1917 je dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu prebral majniško deklaracijo, katere idejni oče je bil dr. Janez Evangelist Krek.

18. Razmisli in odgovori na vprašanji.

a) Kaj so jugoslovanski poslanci skušali doseči z majniško deklaracijo?

b) Zakaj so Nemci in Madžari odklanjali izpolnitev zahteve iz deklaracije?

Majniška deklaracija je pri Nemcih spodbudila odpor, Slovenci pa so jo množično podprli z deklaracijskim gibanjem.

19. Oglej si vira in v krajšem razmišljanju pojasni, v čem je bil pomen deklaracijskega gibanja.

»Po občinah, v društvih in strankah so začeli zbirati podpise v podporo in 15. decembra je izšel poziv slovenskemu ženstvu, naj deklaracijo podpiše vsaka slovenska hiša; že prvi dan jo je podpisalo 10 000 slovenskih žena.«

(Vir: Slovenska kronika 20. stoletja, 1900-1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)

Podpisane izjave v podporo Majniški deklaraciji s podpisi žensk in deklet. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

REŠITVE - Prva svetovna vojna (119 KB)